Joža Čop, vzor gorskih reševalcev

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (295)

Vodilni slovenski alpinist, gorski reševalec in začetnik zimskega alpinizma Joža Čop se je rodil na Jesenicah 27. marca 1893. V jeseniški valjarni je delal 46 let. Ob tem je postal vodilni slovenski alpinist. Kot član alpinističnega kluba Skala je največ plezal v tako imenovani zlati navezi s Potočnikom in Tominškom. Preplezal je večino pomembnejših sten v naših gorah. Med njegove prvenstvene vzpone v Julijskih Alpah, ki jih je okoli trideset (med drugimi v Jalovcu, Mali Mojstrovki, Kukovi špici, Rigljici, Škrlatici), sodi tudi Osrednji (zdaj Čopov) steber v severni steni Triglava. Nastopil je v filmih V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine. Leta 1970 je prejel Bloudkovo nagrado.

Rodil se je kot sedmi v družini z dvanajstimi otroki. Kasneje je rad poudaril, da sta on in Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno 27. februarja 1893, enake starosti. S 14 leti se je zaposlil v jeseniški železarni takratne Kranjske industrijske družbe, kjer je delal v žični valjarni 46 let – tudi po 16 ur na dan. Pri 17 letih je začel nositi hrano na planino Belščica, kjer je bila njegova sestra oskrbnica koče. Tedaj je prvič začutil lepoto in moč gora. Najprej je hodil po Karavankah, na Golico in Stol.

Plezati je začel leta 1921, ko sta z Janezom Kvedrom v Vratih po naključju srečala Klementa Juga in Lojzeta Volkarja. Naslednje leto so skupaj preplezali Severno triglavsko steno po Slovenski smeri. Leta 1927 je začel plezati skupaj z Miho Potočnikom in Stankom Tominškom, skupaj so bili kasneje znani kot zlata naveza. Vedno je plezal prvi v navezi, saj se je kot drugi zelo slabo počutil.

V nekaj letih se je razvil v enega vodilnih alpinistov in gorskih reševalcev. Bil je med prvimi, ki so po prvi svetovni vojni začeli opravljati zimske pristope na naše gore. Bil je član Turistovega kluba Skala, dolgoletni odbornik ter v letih 1938 do 1940 tudi predsednik jeseniške podružnice Turistovega kluba Skala. Kasneje je bil odbornik jeseniškega planinskega društva in postaje GRS. Po letu 1955 sta z ženo Mojco urejala Šlajmerjev dom v Vratih.

V slovenskih stenah je preplezal nešteto težkih smeri, od tega okrog trideset prvenstvenih. Skoraj vsako leto od 1927 do 1940 je preplezal najmanj eno prvenstveno smer. Plezal je večinoma v Julijcih pa tudi v Zahodnih Alpah, Durmitorju in albanskih gorah, najraje pa v Severni triglavski steni (več kot tristokrat). Dne 26. junija 1945 je v skrbi, da ga kdo ne bi prehitel, s Pavlo Jesih preplezal osrednji steber v Severni triglavski steni, ki se še danes imenuje po njem. Tako je bil preplezan »zadnji problem« Severne triglavske stene. Ta dan je postal spomenik slovenskega alpinizma. Joža Čop je bil prvi prejemnik Bloudkove nagrade.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Franja Tavčar, žena ljubljanskega župana, je 24. 3. 1918 na velikem deklaracijskem shodu v Ljubljani slovesno izročila predsedniku Jugoslovanskega kluba Antonu Korošcu dvesto tisoč podpisov žena in deklet za majniško deklaracijo.

V Tržiču se je 25. 3. 1825 rodil slikar Frančišek Globočnik. Izdelal je več oltarnih in bandernih slik, fresk ter portretov. V letih 1865–1889 je poučeval slikanje na ljubljanski gimnaziji.

V Povljah pri Kranju se je 28. 3. 1861 rodil duhovnik, zgodovinar in pisatelj Franc Perne. V letih 1894–1895 je bil profesor verouka na gimnaziji v Kranju.