Pedofili

Da so posiljevalca vsaj za silo kaznovali, so ga morali dejansko zalotiti tako tekoč s krvavimi rokami. Oziroma kot bomo videli v zadnjem izrazito pedofilskem primeru, s krvavim posiljevalskim »orodjem«.

Jurij Bajc, gostač na Uncu, je prijavil, da je Franc Možina, po domače Ferkot, 6. decembra 1847 posilil njegovo enajstletno hčer Katarino. Ko je prišel z dela domov, je našel Možino v svojem stanovanju, sedel je na stolu. Na njegovo vprašanje, kaj počne v njegovem stanovanju in kako je prišel tja, ga je Možina pograbil in vrgel po tleh ter mu pri tem strgal suknjič. Bajc mu je ušel in stekel po vojake v stražarnico na Uncu. Dva sta odhitela z njim nazaj, kjer je Možina enemu strgal bajonet s puške in udaril z njim po tleh, da se je razletel. S težavo so ga ukrotili in prijeli.

Strašen je bil pogled na hčer, ki je imela spodnje krilo in stegna povsem krvava, iz nožnice ji je kapljala kri, obraz je imela razpraskan. Katarina je bila rojena 24. aprila 1837, na dan posilstva je bila stara deset let sedem mesecev in dvanajst dni.

Katarina je na sodišču povedala, da je bila tistega dne sama doma, v kuhinji pri ognjišču. Pri njej je bila tudi hčerka drugega gostača, Mica, s svojim mesec dni starim otrokom. Katarina je skozi okno zagledala, da se hiši približuje Možina, popolnoma pijan. Pred hišo je padel, se povaljal v blatu, nato pa vstopil v kuhinjo in zahteval, da se Mica usede k njemu. Tega ni hotela, zato jo je potegnil za srajco k sebi, vendar se mu je iztrgala, zbežala v svojo sobo in se zaprla. Skušal je odpreti vrata, pa jih ni mogel. Katarina se je medtem tudi zatekla v svojo sobo, vendar ni mogla zapreti vrat, ker je bila ključavnica narejena tako, da se ni mogla zakleniti od znotraj. Možina je prišel za njo v sobo, jo zgrabil za roko, brez besed vrgel na tla, odpel hlače, se ulegel nanjo, ji z eno roko zaprl usta, z drugo ji razkrečil noge in ji nekaj vtaknil mednju. To »nekaj« je občutila kot toplo, ni pa videla, kaj je, ker je ležal na njej. To stvar je tlačil vanjo (»je nota tlazhov«) skoraj cele pol ure, ni se mogla premakniti in zelo jo je bolelo, tudi dihala je težko, ker jo je držal za usta.

V tem času, ko je Možina ležal na njej, je prišla Mica iz svoje sobe in ga začela zmerjati. Možina je vstal, nagnal Mico in zaprl vrata v sobo Katarine, ki je medtem skočila pokonci in videla njegove razpete hlače in spodnje hlače, srajco dvignjeno in njegov štrleči »klinz« (ki je bil očitno tista »topla stvar«). Pogledala je tudi sebi med nogi, videla, da ji po stegnih teče kri, in je zajokala. Ko je zaprl vrata, jo je ponovno pograbil, vrgel po tleh ter nadaljeval s posiljevanjem. Pri tem tiščal s svojim udom (»klinz«) globlje, kot ko je prvič legel nanjo (»je bel globoku is sojem klinzam menzov«). Čutila je neprestano mešanje v svoji nožnici, dokler se ni nekoliko umiril, vstal z nje, ona pa je takoj stekla stran, po očeta, ki je že prihajal po cesti.