
Na interpelacijski preizkušnji tudi Simoniti
Tretja interpelacija v slabih dveh tednih
V sredo začeta maratonska, več kot 18-urna razprava državnih poslancev o interpelaciji ministra za kulturo Vaska Simonitija se je zaradi proceduralnih zapletov in posledične prekinitve seje zavlekla še na včerajšnji dan. Opozicijski LMŠ, SD, Levica in SAB, ki so interpelacijo vložili, so očitke ministru nanizali v desetih točkah: od neučinkovitosti pri spopadanju z epidemijo na področju kulture, uničevanja javnih medijev, kot sta RTV Slovenija in STA, do pomanjkanja dialoga, neprimernega odnosa do samozaposlenih v kulturi in nevladnikov ter nepriprave nacionalnega programa za kulturo. Minister je očitke kategorično zavrnil. »Kot minister delam v dobro slovenske kulture,« je poudaril. Koalicijski poslanci, ki so mu stopili v bran, so med drugim poudarili, da je Simonitiju uspelo letos zagotoviti najvišji proračun za kulturo v višini 237 milijonov evrov. Razprava v državnem zboru je bila pogosto burna in je večkrat zašla tudi na povsem osebno raven. Med drugim jo je v sredo po ostri izmenjavi besed med Matjažem Nemcem (SD) in Violeto Tomič (Levica) ter podpredsednikom državnega zbora Jožetom Tankom (SDS), ki je tedaj vodij sejo, zaznamovala tudi daljša prekinitev seje. Poslanci na koncu niso izglasovali nezaupnice ministru Simonitiju, saj je za glasovalo 43 poslancev, da bi interpelacija uspela, pa bi jih moralo vsaj 46.
Cigler Kralj ostaja minister
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je prejšnji teden po 17-urni razpravi v državnem zboru uspešno prestal glasovanje o interpelaciji, ki so jo prav tako vložili LMŠ, SD, Levica in SAB. Za interpelacijo je glasovalo 38 poslancev (potrebnih je bilo 46 glasov), proti pa 44. V izjavi za javnost je ocenil, da je glasovanje pokazalo, da ima podporo za nadaljnje delo po začrtanem programu. To je po ministrovih besedah v prvi vrsti krepitev področja oskrbe starejših, priprava bolj življenjske in pravičnejše zakonodaje na področju družinskih in socialnih transferjev in skrb za odziven trg dela tudi po epidemiji. Kot je znano, je pred dobrim tednom interpelacijo brez večjih prask prestala tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec. Za njeno razrešitev je glasovalo 38 poslancev, proti pa 41.
Iz zakona o vodah umaknili sporni člen
Ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta ta teden iz novele zakona o vodah, ki je v obravnavi v državnem zboru, umaknila člen, ki bi pod določenimi strogimi pogoji omogočil gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju. »Ministrstvo za okolje in prostor je v svojem poslanstvu zavezano k varovanju okolja in ščititi pitno vodo kot ustavno kategorijo, zato soglaša, da so lahko dodatna tveganja za njeno onesnaženje neprimerna,« so sporočili iz okoljskega ministrstva. Umaknjeni člen je eden od dveh členov novele, na katera so v zadnjih dneh glasno opozarjali okoljevarstveniki in številna strokovna društva pa tudi zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Na gospodarskem ministrstvu so sicer razložili, da so želeli s spremembo odpraviti neskladnosti v zakonu o vodah, v katerem 69. člen prepoveduje gradnje na vodovarstvenem območju, 74. člen pa jih po njihovih navedbah omogoča pod določenimi pogoji. Predlagana sprememba tako po njihovem mnenju ne bi posegala v te pogoje ali dodatno obremenila okolja. »Želimo si širše razprave o razmerju med 69. in 74. členom zakona o vodah – v dobro gospodarskih družb, ki so na podlagi tega nejasnega razmerja že gradile, in tistih, ki jih to še čaka. Pitna voda je ustavna kategorija, to je nedvomno in nobena predlagana sprememba je ni ogrožala,« so zapisali na gospodarskem ministrstvu.
Tožilci zavrgli ovadbi
Na relaciji Urada vlade za komuniciranje (Ukom) in STA, ki mu je bilo letos znova ustavljeno financiranje javne službe, napetosti ne popuščajo. V kontekstu spora so padale tudi kazenske ovadbe, ki pa jih je ljubljansko tožilstvo ta teden zavrglo. Tako je tožilstvo zavrglo ovadbo, ki jo je Sindikat novinarjev Slovenije vložil zoper direktorja Ukoma Uroša Urbanijo zaradi suma zlorabe uradnega položaja pri ustavitvi financiranja STA. Enako se je zgodilo z ovadbo zoper vodstvo STA na čelu z Bojanom Veselinovičem in nekdanjo direktorico Ukoma Kristino Plavšak Krajnc, in sicer zaradi sumov oškodovanja javnih sredstev (Veselinović) in zlorabe uradnega položaja pri podpisu pogodbe o opravljanju javne službe (Plavšak Kranjc).