Roman Kramer, direktor Direkcije RS za vode Foto: Direkcija RS za vode

Evropski denar ne bo ostal

To napoveduje Roman Kramer, direktor Direkcije RS za vode, kjer so pohiteli s pripravo in realizacijo investicijskih projektov, ki so v preteklosti zastali. Prizadevajo si pospešiti reševanje prejetih vlog, k zaostankom pa po mnenju Kramerja največ prispeva slabo pripravljena dokumentacija.

Kranj – »V zadnjem desetletju je bilo vodno gospodarstvo finančno podhranjeno,« je na nedavni spletni novinarski konferenci dejal direktor Direkcije RS za vode (DRSV) Roman Kramer in dodal, da se je za redno vzdrževanje vodotokov letno namenjalo 13–15 milijonov evrov, potrebovali pa bi 25 milijonov. Zato so predlagali spremembo zakona o vodah, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru in bi omogočila, da se iz sklada za vode lahko financira tudi redno vzdrževanje vodotokov. Lani so obvezno državno gospodarsko javno službo na področju urejanja voda realizirali v višini 16,3 milijona evrov, za sanacijske programe po neurjih in poplavah so porabili tri milijone, za dodatna dela na področju urejanja voda iz koncesijske pogodbe 9,2 milijona evrov in za odpravo posledic lokalnih neurij 2,5 milijona.

Pohiteli z evropskimi projekti

Omenil je tudi evropske kohezijske projekte iz finančne perspektive 2014–2020, ki so še v izvajanju. Gre za obsežne projekte protipoplavnih ureditev porečij Gradaščice, Drave in Vipave ter protipoplavne ukrepe v Železnikih. Projekte morajo končati do konca leta 2023. Kramer priznava, da so v zaostanku. »A glede na to, kako smo zadeve sedaj pognali, sem optimističen in verjamem, da bomo s sodelavci te stvari uspešno izpeljali in da ne bo ostal noben evropski evro iz tega naslova,« je zagotovil. S projektom poplavne varnosti Železnikov, ki je vreden 35 milijonov evrov, želijo zaščititi 102 stavbi in več kot 340 občanov. DRSV ima v realizaciji tudi še sedem Interreg projektov, skupaj vrednih blizu 42 milijonov evrov.

Letos nameravajo za izvajanje obvezne gospodarske javne službe na področju urejanja voda nameniti 25 milijonov evrov. Za investicije za zmanjšanje poplavne ogroženosti, financirane iz sredstev Programa Sklada za vode, bo namenjenih 65 milijonov evrov, za sanacijske programe po neurjih in poplavah 12,4 milijona, za dodatna dela na področju urejanja voda iz koncesijske pogodbe in za sanacijske programe Podnebnega sklada pa po 10 milijonov. Za izredne ukrepe v času povečane stopnje ogroženosti so zagotovili 2,5 milijona evrov. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je za poplavno varnost predvidenih 55 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 150 milijonov povratnih sredstev. Projekte, financirane iz tega sklada, bodo morali končati do avgusta 2026. Kot je pojasnil Kramer, bodo občine pozvali k pripravi projektov do gradbenega dovoljenja na področju pomembnega vpliva poplav, nato pa bo DRSV vstopil kot sofinancer.

Zmanjšali zaostanek

Z notranjo reorganiziranostjo in poenostavitvijo notranjih postopkov se na DRSV trudijo zmanjšati zaostanke. Po podatkih direktorja so lani prejeli 12442 vlog za mnenja, informacije in vodna soglasja, rešili pa so jih 10449. Letos jim je že uspelo rešiti osemdeset zadev več, kot je bilo na novo prispelih. Prejeli so jih 2231. »Lani smo za soglasja za gradnje prejeli več vlog kot kadarkoli doslej, a nam je uspelo zmanjšati zaostanek, prav tako smo pospešili postopke služnostnih pogodb,« je poudaril Kramer. Pri mnenjih in vodnih soglasjih jim zaostanka ni uspelo odpraviti. K zaostankom po mnenju Kramerja največ pripomorejo slabo pripravljena dokumentacija oz. projekti. Pri projektantih zaznava nepoznavanje projektnih pogojev in tako se odvije več nepotrebnih krogov administrativnih postopkov. Na DRSV se tudi pogosto srečujejo z nasilnim umeščanjem stavbnih zemljišč na poplavna območja, predvsem pri spremembah občinskih prostorskih načrtov.

Dotaknil se je tudi reforme vodnega gospodarstva, ki prinaša reorganizacijo DRSV v smislu decentralizacije in optimizacije procesov. Z decentralizacijo nameravajo krepiti upravljanje z vodami na sektorjih območij skupaj z izvajalci javne gospodarske službe. Na sektorjih bodo dodatno zaposlili strokovni kader in vzpostavili rečno nadzorno službo. Načrtujejo tudi vzpostavitev centra nadzora in upravljanja pretokov s povezavo na avtomatizirano vodno infrastrukturo.

Cenimo vodo

Kramer se je navezal še na svetovni dan voda (22. marec), ki je letos potekal pod geslom Cenimo vodo. Poudaril je, da je pitna voda izjemno pomembna dobrina. Voda je tudi neizmerna sila in energija, ki si je človek ne more podrediti, je dodal. DRSV skrbi za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, upravlja z vodami, ureja vodotoke in vodne površine – ob spoštovanju do vode in življenja v njej.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 27. julij 2011 / 07:00

Izumrlo baročno glasbilo prvič v Sloveniji

Po dveh letih se festival stare glasbe Seviqc Brežice z enim od tridesetih koncertov, ki jih v času med 22. junijem in 4. septembrom organizira po vsej Sloveniji, vrača tudi v Škofjo Loko.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 14. september 2009 / 07:00

Smrt na bencinskem servisu

Jesenice - Na bencinskem servisu Hrušica na avtocesti mimo Jesenic so v sredo našli moško truplo, so sporočili s kranjske policijske uprave. Operativno komunikacijski center v Kr...

Kronika / ponedeljek, 14. september 2009 / 07:00

Kriminal

Prijeli mlada preprodajalca Domžale - V Domžalah so policisti odvzeli prostost osemnajstletnima domačinoma, ker naj bi preprodajala prepovedano drogo....

Kronika / ponedeljek, 14. september 2009 / 07:00

Nesreče

Kolesar umrl v bolnišnici Moste - V Kliničnem centru v Ljubljani je v sredo za posledicami prometne nesreče umrl šestdesetletni moški iz okolice Žirov...

Kultura / ponedeljek, 14. september 2009 / 07:00

Razstava Ona v noši

S predstavitvijo knjige etnologa Bojana Knifica Ko v nošo se odenem in odprtjem fotografske razstave Primoža Hienga se je prejšnjo nedeljo v Budnarjevi muzejski hiši v Zg. Palovčah začelo pestro...

Kultura / ponedeljek, 14. september 2009 / 07:00

V Linhartovi dvorani zadovoljni z obiskom

Radovljica - »Obisk dogodkov se letos kljub recesiji ni zmanjšal,« je zadovoljen Andrej Kokot, direktor Linhartove dvorane Radovljica. »S številom obiskovalcev s...