Policijsko ravnanje pod drobnogledom

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 8. oktober 2021 / 11:38

Torkovi protesti spet nemirni

V Sloveniji še vedno odmeva dogajanje na torkovih protestih nasprotnikov PCT-pogoja v Ljubljani, ki jih je policija znova razgnala z uporabo prisilnih sredstev, kot so vodni top, solzivec, penasti naboji ... Pridržali so 25 oseb, večino zaradi kršenja javnega reda in miru, tri pa zaradi sume storitve kaznivega dejanja hujskanja k upiranju in preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Med zadnjimi sta bila tudi glasbenik Zlatko Čordić in predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki je tudi vabil k protestom. Stevanović naj bi se policistom predal kar sam, iz njegove stranke pa so sporočili, da je bil ves čas protesta »pod grožnjo s strani policije, da bo prijet za čas protesta«. V Resni.ci so se sicer distancirali od izgredov. Kot so sporočili, je Stevanović na protestu povedal, da ne želi, da kdo misli, da gre za politični shod in da zlorablja shode za politično kampanjo. Na torkovih protestih je bilo lažje poškodovanih šest policistov in dve osebi. Pojavljajo se očitki, zlasti iz vrst opozicije, ki zahteva izredno sejo državnega zbora glede razmer v državi in predčasne volitve, da je policija prisilna sredstva uporabila pretirano in solzivec tudi zoper naključne mimoidoče in otroke. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije in notranji minister sta te očitke zavrnila. Sladič je dejal, da so prisilna sredstva uporabili strokovno in tedaj, ko so bili za to podani pogoji, ki pa so hujše in množične kršitve javnega reda in miru. Poudaril je tudi, da je policija dan pred protesti preventivno opozarjala širšo javnost na nevarnost in odsvetovala vodenje otrok na proteste. Napovedal je še izvedbo analize uporab prisilnih sredstev in ostalih postopkov policije. Oglasil se je tudi Sindikat policistov Slovenije, ki poziva k uvedbi neodvisne preiskave, ki bo prikazala, ali so nadrejeni policistom in policistkam na terenu izdajali strokovne in zakonite ukaze. Neodvisna preiskava je po mnenju sindikata nujna tudi zaradi zaščite ugleda policistov, ki so bili v neposrednem stiku z ljudmi in so zaradi morebitnih nestrokovnih ukazov vodstva neutemeljeno podvrženi kritiki javnosti.

Pahor odlikoval kanclerko Angelo Merkel

Predsednik republike Borut Pahor je v torek na Brdu pri Kranju nemško kanclerko Angelo Merkel odlikoval z najvišjim odlikovanjem Republike Slovenije – redom za izredne zasluge. Prejela ga je za osebne zasluge za poglobitev vsestranskih odnosov med Slovenijo in Nemčijo ter verodostojno evropsko voditeljstvo. »Angela Merkel zmore tisto, kar je v politiki najtežje. Pri ljudeh vzbuja zaupanje, daje jim občutek, da se bo vse dobro končalo. To pa ne pride samo s talentom, ampak s trdim delom, z njegovimi uspehi in lastnim zgledom,« je ob izročitvi odlikovanja povedal Pahor. Angela Merkel, ki po šestnajstih letih vodenja vlade Zvezne republike Nemčije zaključuje svoj mandat zvezne kanclerke, se je zahvalila za odlikovanje, ki je po njenih besedah priznanje za odnose med državama, ki niso samo politični odnosi med vladama in predsednikoma, ampak tudi odnosi med ljudmi. »To odlikovanje tako zame kot tudi za vsako prihodnjo nemško vlado predstavlja obveznost, da si še naprej prizadevamo za tesne, dobre, prijateljske odnose med državama in tudi njunimi ljudmi,« je poudarila.

Tudi Slovenija na Expu

Pred tednom dni so v Dubaju odprli svetovno razstavo Expo, na kateri Slovenija navdušuje goste s svojim paviljonom z zeleno fasado, interaktivno sobo in pametno sobo s 360-stopinjskimi filmi o naravni in kulturni dediščini ter tehnoloških dosežkih in zgodovinskih osebnostih. Na razstavnem prostoru se bosta sicer naslednjega pol leta predstavljala slovenski turizem in gospodarstvo.

Upravno sodišče ugodilo tožilcema

Upravno sodišče je v torek »zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka« ugodilo tožbi obeh (ne)imenovanih evropskih delegiranih tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja ter odpravilo sklep vlade o razveljavitvi postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, zadevo pa vladi vrnilo v ponoven postopek. Vlada je namreč 27. maja s sklepom odločila, da se javni poziv za evropske delegirane tožilce iz Slovenije že po zakonu šteje za neuspešnega, da predlog Državnotožilskega sveta (DTS) nima veljavnih pravnih učinkov in da se vlada z njim ne bo seznanila. Kot je tedaj razložila, DTS ni dal na razpolago vsaj treh kandidatov za eno razpisano mesto, torej skupaj šest, ampak je vladi v potrditev predlagal samo dva – Frank Elerjevo in Oštirja.