Na vrhu o perspektivi Balkana

Vrh EU-Zahodni Balkan, ki je na Brdu pri Kranju potekal ob močno povečanem policijskem varovanju, se je končal s sprejetjem izjave o evropski perspektivi Zahodnega Balkana.

Brdo pri Kranju – V sredo je na Brdu pri Kranju potekal vrh EU-Zahodni Balkan, ki je bil tudi osrednji dogodek slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, ki se izteče konec leta. Na Brdu so se zbrali voditelji vseh 27 članic EU ter Albanije, BiH, Srbije, Severne Makedonije, Črne gore in Kosova, ki so v izjavi, obsegajoči 29 točk, potrdili podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravili zavezanost regije evropski perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu. EU je ob tem »ponovno potrdila zavezanost širitvenemu procesu«, vendar pa niso sprejeli nobene časovnice širitve. Slovenija se je sicer zavzemala, da bi v izjavo z Brda vključili vsaj ohlapen časovni okvir.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je povedala, da EU ne bo popolna brez držav Zahodnega Balkana, zato se bo komisija še naprej trudila za integracijo teh držav v sedemindvajseterico. Ob tem je poudarila, da so zagotovili devet milijard evrov za gospodarski naložbeni načrt, ki bi lahko spremenil položaj na Zahodnem Balkanu. Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da je Balkan strateškega pomena za Unijo, pri čemer pa je ključno, da države v regiji izvedejo pomembne reforme. Oba voditelja sta tudi pohvalila Slovenijo za dobro organizacijo vrha.

Premier Janez Janša pa je ob koncu vrha dejal, da časovnice širitvenih korakov kljub prizadevanjem Slovenije niso sprejeli. Kot je dodal, pa obstaja velika pripravljenost držav članic, da se evropska perspektiva Zahodnega Balkana v prihodnjem desetletju realizira v čim večji meri. Poudaril je še, da bo Slovenija, ko bo odločala o širitvi, terjala, da vse države, ki bodo vstopile v EU, zagotovijo striktno spoštovanje vladavine prava, da ne bodo zapirale opozicijskih voditeljev tri tedne pred volitvami, da se na njihovih javnih televizijah ne bo grozilo s smrtjo in da v njihovih sodnih sistemih ne bodo sodili ljudje, ki so drastično kršili človekove pravice ali izrekli smrtne kazni v nekdanjem komunističnem režimu.

Voditelji članic EU so že v torek na neformalni večerji na Brdu pri Kranju razpravljali o vlogi EU na mednarodnem prizorišču glede na nedavne dogodke v Afganistanu, o varnostnem partnerstvu ZDA, Velike Britanije in Avstralije Aukus ter odnosih s Kitajsko.

Dvodnevni politični vrh je sicer potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi, saj je generalni direktor policije na poziv vlade v luči napovedanih množičnih protestov odredil omejitev in prepoved gibanja v okolici Brda ter na Bledu in v Ljubljani. Za razliko od Ljubljane, kjer je policija na torkovem protestu spet uporabila prisilna sredstva zoper množico (vodni top, solzivec, penaste naboje ...), so bile razmere na Gorenjskem oba dneva povsem mirne.