Dobiček s konca verige na njen začetek

»Večina kmetijskih pridelkov je dosegla cenovno dno, zato je nujno, da se dobiček s konca prehranske verige uravnoteženo premakne na začetek,« je na posvetu zadružnikov dejal predsednik Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Kranj – Zadružna zveza je pripravila regijski posvet zadružnikov ljubljanske, kamniško-zasavske, gorenjske, južno- in severnoprimorske ter notranjske regije, ki je zaradi epidemije koronavirusne bolezni potekal na daljavo, z uporabo spletne aplikacije. Zadružniki so se na posvetu seznanili z aktualnim delom ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pripravo strateškega načrta za izvajanje Skupne kmetijske politike Evropske unije (EU) v obdobju 2023–2027, konceptom masnih bilanc, novostmi pri delu agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, poslovanjem zadrug v predlanskem letu ter aktualnimi nalogami zadružne zveze.

Steber kmetijstva in kmetijske trgovine

»Zadruge predstavljajo glavni steber kmetijstva in kmetijske trgovine. Imamo sodobne, uspešne in močne zadruge, ki so kos različnim izzivom,« je dejal predsednik zadružne zveze Borut Florjančič in dodal, da zadruge odkupijo tri četrtine vsega mleka, več kot dve tretjini klavnega goveda in grozdja, več kot četrtino pšenice, krompirja in zelenjave ... Bil je tudi kritičen: »Letos smo v kmetijstvu pri večini pridelkov zaradi posledic epidemije covida-19 in iz drugih razlogov dosegli cenovno dno, zato je nujno, da se dobiček s konca prehranske verige uravnoteženo premakne na začetek. Medtem ko zadruge pri več kot šeststo milijonov evrov prometa ne ustvarijo več kot pol odstotka dobička, pa poznamo podjetja v živilski panogi, ki dosegajo deset odstotkov dobička ali še več«.

Evropska unija bo preverjala rezultate

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je povedal, da se bodo na ministrstvu z domačim kmetijstvom lahko »na polno« ukvarjali le še do polletja, potlej, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU, se bodo predvsem z evropskim. Dotlej bi radi spravili pod streho tudi nekatere zakonske spremembe. Z zakonom o kmetijstvu naj bi med drugim uzakonili masne bilance, z zakonom o kmetijskih zemljiščih bi pri nakupu kmetijskih zemljišč dali prednost lokalnemu kmetu, z zakonom o agrarnih skupnostih naj bi odpravili nekatere krivice, v pripravi so tudi spremembe zadružne zakonodaje. Minister je predstavil tudi dva nova evropska mehanizma – načrt za okrevanje in odpornost ter strateški načrt za izvajanje Skupne kmetijske politike EU, ki finančno podpirata cilje za prehod v zeleno, digitalno in odpornejšo družbo in gospodarstvo. S strateškim načrtom, ki je večinoma že pripravljen, želi Slovenija uveljaviti tudi pravičnejši sistem neposrednih plačil – tudi z uvedbo kapice in degresije, uvesti podpore za rejo krav dojilj, umakniti zgodovinske pravice pri plačilnih pravicah ... »Evropska unija bo v novi finančni perspektivi vsaki dve leti preverjala rezultate vloženega denarja, ne pa same porabe denarja,« je dejal minister Podgoršek in poudaril, da je Slovenija med boljšimi porabniki sredstev, a njen problem je v tem, da pri nekaterih ukrepih ne dosega rezultatov. Slovensko kmetijstvo bo v naslednjih dveh, treh letih dobilo za naložbe dodatnih 150 milijonov evrov, ob tem pa ministra skrbi, da za porabo tega denarja ne bo dovolj projektov.

Še strožji pogoji za neposredna plačila

Tanja Gorišek z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dejala, da bodo v naslednjem programskem obdobju pogoji za pridobitev neposrednih plačil zaradi okoljskih zahtev še strožji, več poudarka bo na kolektivnih naložbah, razmišljajo tudi o podpori za obnovo potencialov po naravnih ujmah in o plačilu za omejitve na naravovarstvenih območjih ... Matjaž Guček iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ugotavljal, da bo uvedba masnih bilanc omogočila lažji nadzor nad sledljivostjo porekla v celotni prehranski verigi, zmanjšala pa bo tudi možnosti morebitne potvorbe porekla.

Več Izbrane kakovosti v javne ustanove

V razpravi je bilo slišati različna mnenja in stališča. Aleš Dolenc (M-Sora Žiri) je predlagal, da bi pri javnem naročanju hrane morali vrtcem, šolam, domovom za starejše in drugim javnim ustanovam predpisati delež domačih pridelkov in izdelkov z oznako Izbrana kakovost Slovenija in da bi kmetijam na hribovskem območju morali bolj pomagati s spodbudami za prirejo mleka in mesa. Slavko Rabič (KGZ Sava Lesce) je opozoril, da se kolesarji vozijo vsevprek tudi po planinah in pašnikih. »Nismo proti turizmu, smo pa proti temu, da nekateri na našem 'dvorišču'« počnejo, kar se jim zljubi.« Janez Perdih (KGZ Sloga Kranj) je vprašal, kaj namerava storiti država, da bo povečala samooskrbo s hrano in spodbudila potrošnike k nakupovanju domače, slovenske hrane.