Konrad Lokar – slava in propad kranjskega župana

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 15. januar 2017 / 18:06

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (82)

V Kranju se je 10. januarja 1803 rodil podjetnik in politik Konrad Lokar. Avgusta 1850 je bil eno leto po Prešernovi smrti na prvih občinskih volitvah izvoljen za kranjskega župana. Umrl je 10. januarja 1875 v Kranju.

Bil je sin kranjskega trgovca in obrtnika Antona Lokarja. Leta 1835 je skupaj z bratom Rudolfom od očeta prevzel tovarno sit. V letih 1837–1839 je bil mestni odbornik v Kranju, od 1840 do 1849 pa sodnik. Leta 1840 je v njegovi sitarski tovarni delalo okoli tristo delavcev.

Pred izvolitvijo za kranjskega župana je aprila 1848 postal glavni poveljnik narodne straže mesta Kranja. To je bila kar spodobna družba, saj je štela 257 gardistov (med njimi je bil tudi France Prešeren) in 24 godbenikov. Leta 1848 se je pridružil Slovenskemu društvu v Ljubljani, ki je zastopalo idejo zedinjene Slovenije. Na njegovo pobudo so leta 1854 obnovili bralno in zabavno društvo Kazina v Kranju. Ko je leta 1857 podjetje bratov Lokar zašlo v težave, je odstopil z županske funkcije, vendar je bil v Kranju že tako uveljavljen, da so ga čez štiri leta ponovno izvolili za župana. Tako je županoval tudi od leta 1861 do 1865. Na višku svoje uspešnosti je bil marca 1861 na prvih volitvah v kranjski deželni zbor izvoljen še za deželnega poslanca. Kot predstavnik Kranja in Škofje Loke je bil poslanec v mestni kuriji. Na tej funkciji je ostal do konca mandata leta 1866.

Že naslednje leto je prišlo do stečaja njegovega sitarskega podjetja. Ker v tedanjih razmerah ni bila mogoča sedanja praksa med politiki, da bi se selil iz enega podjetja na vodilni položaj v drugo podjetje, je od leta 1876 živel kot siromašen gostač v svoji nekdanji hiši.

Vse to se je dogajalo v zlatih časih sitarstva v Kranju in Stražišču, ko so sitarski izdelki preplavili Evropo. Tedanji položaj sitarstva sta v Gorenjskem glasu opisali Jelena Justin in Helena Rant. Sita iz konjske žime so izdelovali v vaseh okoli Kranja – Šmarjetna Gora, Šmartno, Stražišče, Sv. Jošt, Javornik, Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje, Orehek, Drulovka, Šutna, Dorfarje in Škofja Loka, vse od 16. do srede 20. stoletja. Družine, ki niso imele dovolj zemlje za preživetje, so se preživljale s tkanjem sit. Žimo so jim priskrbeli sitarski podjetniki, založniki. Mnogi med njimi so s tem poslom zelo obogateli. Za zasluge pri trgovini s siti in napredovanju sitarstva so si pridobili tudi plemiški naziv. To dokazujeta primera Jožeta Jenka pl. Jenkensheima leta 1749 in Natalisa Pagliaruzzija leta 1809.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kostanju pri Kamniku se je 10. 1. 1879 rodil Pavel Pestotnik, slovenski gospodarstvenik, športni delavec in politik. V slovenski Narodni vladi 1918 je vodil oddelek za promet.

V Špitaliču se je 10. 1. 1894 rodila slovenska sopranistka, operna pevka in zbirateljica ljudskih pesmi in plesov Tončka Marolt.

V Radovljici se je 11. 1. 1849 rodil podobar in konservator Janez Vurnik. Naredil je tabernakeljski veliki oltar na Brezjah.

V Kranjski Gori se je 15. 1. 1884 rodil slovenski mladinski pisatelj, avtor Kekca Josip Vandot.