Obramba izloča vse dokaze

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / četrtek, 25. februar 2021 / 12:19

Na sojenju zoper domnevne člane hudodelske združbe, ki je preprodajala drogo tudi v tujino, obramba zatrjuje, da celoten postopek temelji na nezakonito pridobljenih dokazih.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so pred dnevi izvedli predobravnavni narok zoper Ljubljančane Zlatka Dedića (55), Tomaža Mužarja (46) in Biljano Borenović (41), obtožene sodelovanja v hudodelski združbi, ki se je organizirano ukvarjala s proizvodnjo in prometom s prepovedanimi drogami. Združba naj bi drogo – heroin, kokain, amfetamin in konopljo – preprodajala tudi v tujino, zlasti v Italijo. Pod obtožbo so sicer še Zlatko Stojmirov, Dejan Baranović in Milan Baraževec, zoper katere bodo predobravnavni narok izvedli naknadno.

Okrožna državna tožilka Nadja Gasser je v predstavitvi obtožnice povedala, da naj bi Dedić v letih 2019 in 2020 organiziral mrežo prekupčevalcev, to naj bi bili predvsem avstrijski in italijanski državljani, ki jim naj bi izročal drogo za nadaljnjo preprodajo odjemalcem. Izkupiček od dobave droge naj bi Dediću izročala posrednika Mužar in Stojmilov, njima naj bi prvoobtoženi tudi dajal navodila, kam in komu naj drogo odnašata, zanj naj bi izterjevala tudi dolgove.

Dedić je obtožen, da naj bi s pomočjo posrednikov kupil in preprodal naprej večje količine heroina in kokaina, konoplje in amfetamina. V objektu v Hrastjah naj bi skupaj z Mužarjem, ki da je bil Dedićev tesni sodelavec, v posebno prirejenem prostoru konopljo tudi gojil. V lanski hišni preiskavi so tako preiskovalci v objektu našli 459 rastlin konoplje in trideset kilogramov že posušene konoplje. Borenovićevi pa tožilstvo očita, da naj bi posredovala pri preprodaji sto gramov heroina, Dediću naj bi tudi prodala 70 gramov heroina in 90 tablet ekstazija. Od Dedića naj bi kupila tudi konopljo za nadaljnjo preprodajo.

Tožilka Gasserjeva je v primeru takojšnjega priznanja krivde sodišču predlagala, naj Dediću izreče štiri leta in pol zapora, Mužarju tri leta in tri mesece zapora ter Borenovićevi leto dni in tri mesece zapora. A obtoženi krivde niso priznali, zato jim bo morala tožilka očitke iz obtožnice dokazati na t. i. klasičnem sojenju. Če bo do njega sploh prišlo.

Še pred začetkom glavne obravnave bo namreč morala sodnica Nina Prosen odločiti o predlogu obrambe, da iz sodnega spisa izloči prav vse dokaze, ki jih je predložilo tožilstvo. Obramba namreč meni, da celoten postopek temelji na nezakonito pridobljenih dokazih, zato naj bi bile obtoženim kršene temeljne pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja ustava. »Iz spisa izhaja, da naj bi policija preverjala vsebino anonimne prijave, vendar pa iz uradnih zaznamkov ni razvidno, na kakšen način je policija zbrala informacije oziroma na podlagi katerih ukrepov je ugotavljala verodostojnost domnevnih informacij s strani domnevnega anonimnega prijavitelja. Ne vemo niti, kdo bi ta anonimni prijavitelj bil, v spisu ni tudi drugih podatkov. Anonimni vir torej ni preverljiv. Dokazno vrednost informatorjeve izjave mora sodišče preverjati iz dveh vidikov – posledično mora policija sodišču posredovati poznane vire v zvezi z okoliščinami, ki so policiste prepričali, da je informator zanesljiv in je njegova informacija resnična,« je navedel Dedićev zagovornik Peter Kobentar iz Odvetniške družbe Kobentar in med drugim predlagal zaslišanje kriminalista, ki je koordiniral kriminalistično preiskavo, v kateri so izvajali tudi prikrite ukrepe.

Kobentarju sta se pridružila tudi ostala dva zagovornika – Marjeta Hudovernik in Nejc Ukmar. Ukmar je povedal, da želi obramba razčistiti, kaj je bila dejanska in resnična podlaga za začetek predkazenskega postopka. »Če so namreč kriminalisti vodili predkazenski postopek in v tem okviru izvajali prikrite ukrepe še pred zaprosilom italijanskih varnostnih organov, so na ta način z mednarodnim sodelovanjem pomagali sooblikovati vsebino zaprosila,« je dejal. Ukmar je predlagal, naj sodišče to dilemo razreši še v okviru predobravnavnega naroka.

Tožilka Nadja Gasser je opozorila, da se je obramba že v predhodnih fazah kazenskega postopka večkrat sklicevala na vsebinsko enake razloge, torej na domnevno nezakonito pridobljene dokaze, ki jih je treba izločiti, a do zdaj pri tem ni bila uspešna. Predlogi obrambe glede nezakonito pridobljenih dokazov so neutemeljeni, je poudarila, saj sta že v preiskavi zaslišana kriminalista pojasnila, kako je policija začela izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov.