Ujeli riso, ki bo šla na Gorenjsko

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 23. februar 2021 / 19:07

V prihodnjih letih bodo tudi pri nas spet naselili rise, v načrtu jih je pet. Prvo riso, namenjeno na Gorenjsko, so v Romuniji ujeli sredi meseca. Ris Maks se je iz Notranjske proti Gorenjski konec lanskega leta odpravil sam.

Bohinj – V zadnjih dveh letih so v slovenske gozdove na novo že naselili štiri rise, največje mačke v Evropi, ki so nekoč živele po vseh gozdovih, nato pa so jih skoraj popolnoma iztrebili. Slovenska populacija risa zajema le še okoli petnajst osebkov; v naravovarstvenem projektu LIFE lynx zato do leta 2024 načrtujejo naselitev skupaj štirinajstih novih. Pet jih pride na Gorenjsko.

Do sedaj so jih iz Romunije in Slovaške pripeljali že sedem, štirje so bili izpuščeni v slovenskem, trije pa v hrvaškem delu Dinaridov, vsi so samci. Eden od njih, poimenovali so ga Maks, se je novembra iz Notranjske odpravil proti severu, se nekaj časa zadrževal na širšem območju Kranjske Gore in se nato – strokovnjaki lahko spremljajo njegovo pot s pomočjo telemetrične ovratnice – odpravil v Bohinj, kjer se potika okoli Bohinjskega jezera.

Sredi meseca je ekipi sodelavcev projekta v Romuniji po desetih risjih samcih prvič uspelo ujeti tudi samico. Šestnajst kilogramov težko dvoletno riso so temeljito pregledali veterinarji, ki so ugotovili, da je v odličnem zdravstvenem stanju. Zdaj je v karanteni, kjer čaka, da jo bodo skupaj s prvim ujetim samcem pripeljali v Slovenijo in preselili na Gorenjsko.

Tu so za nove rise že pripravili dve obori, eno na Pokljuki in drugo na Jelovici, kjer se bodo privajali na novo okolje. Doselitev risov na Gorenjsko bo potekala v tesnem sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in Lovsko družino Nomenj - Gorjuše, konec januarja pa so ustanovili tudi dve lokalni posvetovalni skupini, eno na Gorenjskem in drugo na severnem Primorskem, katerih namen je vzpostavitev tesnejšega sodelovanja nosilcev projekta – Zavoda za gozdove Slovenije in Biotehniške fakultete – z lokalnimi prebivalci. Kot pravijo strokovnjaki, je namreč za njegovo ohranitev pri nas ključna prav podpora javnosti.