Daša pleše kljub epilepsiji

»Bolezni nisem pustila, da bi mi preprečila to, kar imam najrajši, in to je ples. Sedaj sem že štiri leta brez napadov. Kar sem se naučila, je to, da moramo vse gledati s pozitivne strani ter da nikoli ne smeš dovoliti bolezni, da vlada tvojemu življenju ...« pravi mlada plesalka Daša.

"Ime mi je Daša. Imam 21 let in sem plesalka. Na državnem prvenstvu sem na odru doživela najdaljšo odsotnost od vseh in dobesedno zmrznila. Postavili so mi diagnozo epilepsija ..." Tako v spotu, ki so ga v društvu Liga proti epilepsiji ob podpori ministrstva za zdravje posneli ob letošnjem svetovnem dnevu epilepsije, ki smo ga obeležili 8. februarja, pripoveduje mlada plesalka. Daša skozi svojo izkušnjo pove, da epilepsija ni ovira, da ne bi mogla izpolniti svojih ciljev pri plesu.

Še vedno predsodki

A to nevrološko motnjo, za katero je značilna nagnjenost k ponavljajočim se epileptičnim napadom, še vedno spremljajo predsodki. Ob svetovnem dnevu epilepsije je zato potekal spletni pogovor STAkluba, ki sta ga pripravila STA in društvo Liga proti epilepsiji, na katerem so med drugim poudarili, da epilepsija ni ovira pri doseganju življenjskih ciljev. Pomaga pa, če je okolica z epilepsijo seznanjena in jo sprejema.

Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških bolezni, v Sloveniji naj bi bilo okoli dvajset tisoč bolnikov, vsako leto pa na novo zboli približno tisoč ljudi. Najpogostejša je v otroški in mladostniški dobi ter v starosti, pri starejših ljudeh je to tretja najpogostejša nevrološka bolezen, za demenco in možgansko kapjo.

Kot je povedala specialistka otroške nevrologije in predsednica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije Natalija Krajnc, so epileptični napadi praviloma kratkotrajni, lahko so tudi zelo diskretni, zgolj v obliki spremenjenih občutkov v določenem delu telesa, lahko pride do kratkotrajne odsotnosti bolnika ... Napadi v obliki krčev, ki jih javnost najbolj povezuje z epilepsijo, pa niso najpogostejši.

Pri okoli 70 odstotkih bolnikov lahko napade sicer uspešno preprečujejo z zdravili, je povedala vodja odseka za nevrologijo Splošne bolnišnice Murska Sobota Dominika Novak Pihler. Pri nekaterih najtežjih primerih pa je potrebna tudi kirurška pomoč. Tovrstnih posegov v Sloveniji ne izvajajo, pač pa bolnike napotijo v zdravljenje v tujino. A število bolnikov v Sloveniji je že na tisti meji, ko bi lahko tudi Slovenija razmišljala o vzpostavitvi lastnega kirurškega tima za te posege, so opozorili.

Bolezen naj te ne ustavi

Ob tem pa je zelo pomembno, da bolniki ne pustijo, da bi jih bolezen zaustavila pri uresničevanju njihovih ciljev. Tako kot Daša: "Bolezni nisem pustila, da bi mi preprečila to, kar imam najrajši, in to je ples. Sedaj sem že štiri leta brez napadov. Kar sem se naučila, je to, da moramo vse gledati s pozitivne strani ter da nikoli ne smeš dovoliti bolezni, da vlada tvojemu življenju ..."