Bohinj je bil slikarjev največji navdih

V galeriji Muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava slik priljubljenega bohinjskega slikarja Albina Polajnarja (1924–2016). Predstavljene so njegove barvite podobe Bohinja, tako tiste najbolj znane kot skriti kotički, ob katerih se morajo tudi domačini zamisliti, kam jih umestiti.

Bohinjska Bistrica – Slikar Albin Polajnar poleg pianista, skladatelja in umetniškega fotografa Janka Ravnika ter slikarja Valentina Hodnika velja za enega najpomembnejših bohinjskih umetnikov. V Gorenjskem muzeju imajo v načrtu Ravnikovo fotografsko razstavo na prostem, Hodnika so v Muzeju Tomaža Godca predstavili leta 2019, od petka pa je v muzejski galeriji na ogled razstava slik akademskega slikarja Albina Polajnarja z naslovom Slikar Bohinja.

»S svojim prepoznavnim slogom, živimi barvami in izrazito barvno-razpoloženjskim slikarstvom je akademski slikar Albin Polajnar že sam po sebi zanimiv, še toliko toliko bolj za Bohinjce, saj je slikal naravo in pokrajino Bohinja ves čas svojega ustvarjanja. Med njegovimi pejsaži najdemo tako tipične kot skrite kotičke Bohinjskega kota. Za kakšen pogled, ujet na sliki, mora še Bohinjec, ki dobro pozna svoj kraj, dobro premisliti, kam bi ga umestil,« ob letošnji umestitvi slikarjevih del v razstavni program muzeja poudarja umetnostna zgodovinarka in kuratorka postavitve Ana Debeljak: »Mnogo Bohinjcev doma hrani kakšen portret, ki ga je Polajnar naslikal. Veliko ljudi ga je poznalo in se ga še dobro spominja, njegova dela krasijo tudi nekatere javne prostore v Bohinju.«

Kot preberemo v njenem zapisu k razstavi, sta navezanost na okoliš Bohinjskega jezera in občutljivost doživljanja lepote narave ter pokrajine umetnika vodili do svojstvenega likovnega izraza in v njegovem ustvarjanju od začetka zasedali ključno mesto. Že zgodaj pa je Polajnarjevo slikarstvo iz realizma prešlo v izrazito barvno-razpoloženjsko slikarstvo.

Bohinjci so ponosni nanj

Kot pove Debeljakova, je slikarski opus Albina Polajnarja zelo obsežen. Največ je slikal krajine, a posvečal se je tudi portretu in naslikal je več satiričnih kompozicij, vezanih na Bohinj. »Razstavni prostor v Muzeju Tomaža Godca mi žal ni omogočal predstaviti več likovnih del, zato sem se odločila, da predstavimo le naslikane krajine, ki so vezane na Bohinj in so nastajale od začetkov Polajnarjevega likovnega ustvarjanja s poudarkom na ekspresionizmu, do slik, nastalih v zadnjih letih, ko je eksperimentiral z različnimi materiali in jih nanašal na platno,« pojasnjuje avtorica postavitve, ki je tako pripravila neke vrste pregled slikarjevih krajin iz različnih obdobij njegovega ustvarjanja, hkrati pa je prepričana, da bi si slikar gotovo zaslužil obsežnejšo predstavitev.

Gorenjski muzej ima v zbirki že nekaj Polajnarjevih del, tokrat predstavljene slike pa so last slikarjevega sina Branka Polajnarja, edinega dediča umetnikove slikarske zapuščine. Za hrambo slik je lepo poskrbljeno, v nekdanji hiši Albina Polajnarja v Bohinjski Bistrici ima urejeno tudi manjšo galerijo, v kateri si lahko obiskovalec ogleda in tudi kupi nekatera slikarjeva likovna dela.

Albin Polajnar je bil rojen leta 1924 v Bohinjski Bistrici, leta 1946 se je zaposlil kot scenarist v Slovenskem narodnem gledališču, po Šoli za oblikovanje v Ljubljani se je vpisal na likovno akademijo v Beogradu, kjer je diplomiral leta 1958. Po končanem študiju je bil do leta 1980 zaposlen kot likovni pedagog na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici, nato pa je deloval kot svobodni umetnik. Od prve samostojne razstave leta 1959 v Kranju se je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Na skupinskih razstavah je sodeloval od leta 1965, deloval pa je tudi kot kipar, saj je avtor osrednjega spomenika padlim borcem in žrtvam NOB, ki stoji v Bohinjski Bistrici. Do smrti leta 2016 je živel in ustvarjal v Bohinjski Bistrici.

»Navdušilo me je, s kakšnim spoštovanjem o svojem slikarju še danes govorijo Bohinjci. Vsak, ki doma hrani kakšno izmed njegovih del, je ponosen na to,« še dodaja Ana Debeljak, da jo je očaralo spoznanje, kako rad je imel Bohinj, ki se ga nikoli ni naveličal slikati: »Ta odmaknjen in nekoliko samosvoj del naše domovine mu je res ponujal ogromno možnosti za likovno izražanje, kar je odlično izkoristil. V njegovih delih čutimo slikarjevo ljubezen do narave in do vsega, kar je ustvarila. Do živih barv in svetlobe, ki jih slika sonce, in tudi do mogočnih gora, ki ustvarjajo čudovite razglede.« Razstava bo na ogled vse tja v mesec maj.