Frančiškanski samostan v Kamniku vodi pater Ciril A. Božič.

V samostanu še štirje patri

Občina Kamnik ima poleg mekinjskega samostana, kjer sester uršulink ni več, še frančiškanski samostan, ki v mestu deluje že več kot petsto let. Zadnje leto ga vodi gvardijan pater Ciril A. Božič.

Kamnik – Slovenska frančiškanska provinca združuje 67 frančiškanov, od tega štirje delujejo in domujejo v kamniškem samostanu, eden pa je v domu v Ljubljani. Mogočna stavba v samem središču Kamnika domuje že več kot pol stoletja, nazadnje pa je bila temeljito prenovljena leta 1992, leto za tem, ko so samostan zapustile zadnje družine in je znova prešel v last frančiškanov.

Močan pečat je v samostanu pustil arhitekt Jožef Plečnik, prav poseben zaklad pa se skriva tudi v samostanski knjižnici, ki hrani nekaj prav dragocenih knjižnih primerkov. Tudi sicer frančiškani tesno sodelujejo z lokalnim okoljem in gostijo vrsto dogodkov, da bo tako tudi naprej, pa se od minulega marca dalje trudi novi gvardijan, pater Ciril A. Božič, ki se je po 29 letih službovanja v Avstraliji znova vrnil v domovino. Njegovo prvo leto v Kamniku je sicer minilo v znamenju epidemije in stika z verniki ni imel toliko, kot bi si želel, čeprav preko Zooma redno vodi družinsko katehezo in pogovore z mladimi. Je pa zato poskrbel za kar nekaj investicij.

»V cerkvi smo poskrbeli za primerno ozvočenje in novo oblazinjenje klopi, te dni smo z novimi strešniki prekrili del samostana, kjer je bila kritina še stara in je že zamakalo na podstreho, na novo smo prekrili tudi garažo, v zaključni fazi pa je ureditev nove večnamenske dvorane v nekdanjem gospodarskem poslopju. Pred božičem smo tla obdali z oblogo iz kamna, na vrsti so le še leseni deli in notranja oprema, nekatere stvari pa bomo prenesli iz zgornje dvorane v samostanu, kjer smo že sedaj gostili vrsto dogodkov, a se je pogosto izkazala za premajhno. Dvorana bo končana še letos, ob odprtju bomo pripravili blagoslov in kulturni program. Za kritje stroškov smo imeli letos v cerkvi nekaj namenskih nabirk, ki se bodo morale še ponoviti, ko bo to seveda možno. Pa še kakšno posojilo bo potrebno,« nam je povedal pater Ciril A. Božič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 1. februar 2022 / 15:31

»Smo pred energetsko zelo dinamičnim obdobjem!«

Mag. Sebastijan Roudi delovni dan začenja ob kavi in pregledom medijskih objav. Magister ekonomskih ved, letnik 1975, je vodenje podjetja ECE prevzel leta 2016, pred tem je zasedal mesto vodje velepro...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 31. december 2019 / 17:35

Srečno 2020

Leto 2019 bo hitro pozab­ljeno, še posebej, če se vam pričakovanja niso izpolnila. Tudi meni se vsa niso, in ko danes berem zadnjo misel, ki sem jo napisala pred letom dni, se samo nasmehnem in si...

Nasveti / torek, 31. december 2019 / 15:12

Šola vedeževanja iz ciganskih kart

Še zadnjič letos bomo prebrali karte, tokrat jih je poslala bralka pod šifro Ljubezen 20. »Sem vaša redna bralka in učim se vedeževati iz kart. Vendar pri sebi nimam jasne slike. Je ljubezen sedaj...

Zanimivosti / torek, 31. december 2019 / 15:10

Silvester in silvestrovo

Silvestrovo je 31. decembra. Ime je dobilo po Silvestru I., ki je postal papež 31. decembra leta 314 in je bil vrhovni cerkveni poglavar do leta 335. Silvester je zavetnik domačih živali, za dobro...

Mularija / torek, 31. december 2019 / 15:08

Silvestrovanja za najmlajše

Kot vsako leto tudi letos na zadnji dan v letu pripravljajo silvestrovanje za družine v Vili Podvin v Mošnjah, kjer na silvestrsko večerjo vabijo od 19. ure dalje. So se pa na Gorenjskem prav poseb...

Razvedrilo / torek, 31. december 2019 / 15:06

Mehurčki ob jezeru

Penine in šampanjce ste lahko okušali v Festivalni dvorani zadnji konec tedna letos, v soboto pa so v popoldanskih urah iz Blejskega jezera ponovno – že tretjič – dvignili Ščurkovo penino.