Spregledane stiske

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 31. januar 2021 / 18:37

Po treh mesecih so se otroci prve triade minuli torek vrnili v šolske klopi. Tako kot spomladi, ko smo sprva naivno pričakovali, da so se šole zaprle samo za kakšen teden ali dva, pa se je to razvleklo v dva meseca, tudi tokrat verjetno mnogi nismo pričakovali, da bodo šole ostale zaprte toliko časa. Večina učencev ter tudi dijaki in študenti se namreč po treh mesecih še vedno šolajo doma. Tako se je znova izkazalo, da je zelo lahko šole zapreti, veliko težje pa jih je potem spet odpreti.

A v zadnjem času niso bili vse glasnejši samo starši, na ramena katerih so preložili večji del skrbi za šolanje otrok, oglašali so se celo sami osnovnošolci in dijaki in opozarjali na nevzdržnost razmer, v katerih so se znašli, kar jim povzroča vse več stresa in stisk. Kljub temu je ob koncu lanskega leta v njih tlelo upanje, da se bodo vsaj v januarju razmere v zvezi z epidemijo mogoče toliko umirile, da se bodo lahko počasi začeli vračati v razrede in bo spet stekel normalen učni proces. A ko se je izkazalo, da so na to računali zaman in tudi v prihodnje ne kaže, da bi bilo kmalu kaj bolje, so stiske spet vedno večje ter tako tudi učitelji med učenci in dijaki zaznavajo vse več apatije. V tej epidemiji se je namreč povsem pozabilo na mlade, ki jih covid-19 načeloma manj ogroža. Od njih se pričakuje, da se bodo še naprej odpovedovali vsemu in čakali doma, da epidemija mine, ker nismo znali ali zmogli poskrbeti za ranljive skupine. In tako mirno spregledamo njihove stiske, ki vodijo v vse slabše duševno zdravje, na kar so ta teden opozorili tudi dijaki Gimnazije Kranj, ko so pripravili dogodek Dan ZaMe, da bi vendarle začeli naglas govoriti tudi o njihovem duševnem zdravju. Kot so poudarili, so tako želeli poskrbeti ne le za dijake svoje šole, ampak spodbuditi tudi druge, da sledijo njihovemu zgledu ter ukrepajo in priskočijo na pomoč dijakom.

Priznam, da mi je bilo zato nedoumljivo upiranje nekaterih učiteljev testiranju, če so s tem omogočili vrnitev v šole vsaj delu učencev. V številnih podjetjih je bilo po novoletnih praznikih samoumevno, da so se zaposleni zgodaj zjutraj, še pred uradnim začetkom delovnega časa, postavili v vrste, da so sploh lahko vstopili v podjetje, saj je bilo to možno samo z negativnim testom na covid-19. Po drugi strani pa tudi ne razumem, da v vseh teh mesecih, ko so bile šole zaprte, pristojni niso storili več tudi za zaščito učiteljev – bi bilo tako težko postaviti plastične pregrade vsaj pri učiteljevi mizi? Na žalost tako tudi zdaj še vedno ostajamo zgolj pri majhni modri knjižici z različnimi modeli šolanja, ki je očitno ne jemljejo resno niti na ministrstvu, ki jo je izdalo.