Greben na levi strani Macesnovec, Dimniki, Luknja peč in Rjavina. Macesnovec je prvi skalnati vrh. / Foto: Jelena Justin

Božajoči macesni

Macesnovec (1926 m) - Gora na katero vodi neoznačena pot, je čudoviti razglednik. V vsem svojem sijaju zasije v jesenskem času, ko macesni zažarijo.

Danes bomo obiskali lažje dostopen podaljšek vrtoglavega grebena Rjavina, Luknja Peč in Dimniki; povzpeli se bomo na Macesnovec, na katerega sicer vodi neoznačena, a mestoma zahtevna pot.

Zapeljemo se v Mojstrano, kjer nadaljujemo v smeri Radovne in Krme. Tik preden se cesta razcepi, zavijemo desno, na gozdno cesto, ki pelje v dolino kot. Sicer dobro vzdrževana cesta, z enim, od vode vedno razritim klančkom, se konča v Lengarjevem rovtu, kjer je naše izhodišče na nadmorski višini 950 m.

S parkirišča nadaljujemo v smeri markirane poti proti Rjavini oz. Staničevi koči; najprej skozi gozd, ko prečimo hudourniško grapo se pot spremeni v stezo in se začne vse strmeje vzpenjati po levi strani doline. Mestoma izpostavljena je pot je na kritičnih točkah zavarovana z jeklenicami Nekaj metrov nad gozdno mejo, tik preden markirana pot desno preči široko grapo, se levo odcepi nemarkirana pot na Macesnovec. Nekaj metrov nižje je studenček blagodejne vode, ki v vročih dneh pogasi žejo in osveži suha usta.

Dobro vidna steza se začne precej strmo vzpenjati proti velikemu melišču, kmalu pa se razcepi na zgornjo in spodnjo varianto; višje se obe združita. Predlagam, da za vzpon izberemo spodnjo varianto, ki se vzpenja enakomerno preko melišč in skozi ruševje. Ko se približamo steni, nas ozka steza, mestoma rahlo izpostavljena, vodi proti grapi, kjer je zaradi obilice snega, trenutno še sneg. Snežišče je kar strmo, zato je priporočljivo s seboj imeti vsaj male dereze. Snežna odeje ob nizkih temperaturah lahko hitro spremeni svojo trdoto. Če bi bil sneg zmrznjen, bi bilo prečenje brez derez zelo nevarno. Po prečenju grape se začne pot strmo vzpenjati med macesni. Sicer neoznačena steza, je dobro vidna in lahko sledljiva. Ko dosežemo vršni greben, nas pot popelje na drugo stran grebena; do sedaj smo se namreč vzpenjali po pobočju nad Kotom, zdaj smo na pobočju nad Krmo. Ob prihodi na vršni greben je okolica prekrita z macesni, resjem in ruševjem.

Vrh Macesnovca, ki ga označuje ogromen možic, je eden lepših razglednikov v Julijskih Alpah. Pred nami se pokaže divji greben Dimnikov in Luknje Peči, izza katerih se kaže Rjavina. Proti zahodu pod nami leži dolina Kot, na katere desni strani je razpotegnjen greben Črne gore, Rušnate in Požgane Mlinarice in užitkarskih Vrbanovih špic. V daljavi vidimo Triglav. Pogled proti vzhodu se ustavi na dolina Krma, nad katero se dvigajo Debela peč, Brda, Lipanski vrh, Mrežce, Debeli vrh, Viševnik, Mali in Veliki Draški vrh, Tosc, Vernar. Pogled prori severu se ustavi na najvišjem vrhu Mežakle, Jerebikovcu, zadaj pa je čudovita veriga Karavank, s Kepo in Dovško Babo v ospredju.

Sestopimo po poti vzpona, le na melišču izberemo tisto zgornjo, prečno pot, ki nas trenutno pripelje do snežišča, ob katerem varno sestopimo do studenca vode, ki nas prijetno odžeja. No, snežišče ni strmo, da lahko odsmučamo po podplatih gojzarjev, če nam je to v veselje.

Od studenca dalje sestopamo po poti vzpona. Previdno na mestih, ki so izpostavljena, sploh če je skala vlažna, kar je v Kotu zelo pogosto. Srečno!

Nadmorska višina: 1926 m
Višinska razlika: 976 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 4 zvezdice

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / ponedeljek, 9. julij 2012 / 07:00

Od intimnih skic do velikih formatov

V Galeriji Šivčeve hiše so v torek odprli razstavo del akademskega slikarja Franca Vozlja iz Kranja. Dela bodo na ogled preko celega poletja.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 18. november 2019 / 16:57

Štajerka z »zlatimi« rokami

Ko je bilo Zofki Kokalj, rojeni Karner, dvajset let, je iz Maribora odšla na Gorenjsko, kot pravi, s trebuhom za kruhom. Živela in delala je na Visokem, kjer se je naučila izdelovati gorenjske avbe in...

GG Plus / ponedeljek, 18. november 2019 / 16:51

Pot v odraslost in njene stranpoti

»Mladostnik se išče, eksperimentira, preizkuša meje,« je dejala Ivanka Berčan in poudarila, da je zelo pomembno, da mu starši postavljajo jasne meje. »Pri svojem delu pogosto srečujem starše, ki so od...

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. november 2019 / 16:50

Med nominiranci tudi Gorenjca

Med kandidati za obrtnika in podjetnika leta 2019, ki ju bo decembra razglasila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, sta tudi slikopleskar Aleksander Gorečan in podjetnik Iztok Stanonik.

Kultura / ponedeljek, 18. november 2019 / 16:49

Štigličevih sto

V torek bi France Štiglic praznoval sto let. Njegov jubilej so v Kranju obeležili z muzejskim večerom, razstavo in predvajanjem delovne digitalno restavrirane kopije enega med Slovenci njegovih najbol...

Bohinj / ponedeljek, 18. november 2019 / 16:47

Po mostu do konca meseca

V vasi Log pri Bitnjah v Bohinju poteka celovita prenova mostu čez Savo Bohinjko, vredna okoli dvesto petdeset tisoč evrov. Stari most je bil povsem dotrajan, s celovito prenovo bo zagotovljen varen p...