Dobiček občutno manjši kot lani

Abanka je v letošnjem prvem polletju ustvarila 8,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 62 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju.

Abanka je v petek pridobila državno poroštvo za izdajo obveznic na mednarodnem finančnem trgu v višini 750 milijonov evrov. Obveznice naj bi izdala še letos, denar pa namenila za refinanciranje obveznosti do tujih bank ter za povečanje obsega posojil gospodarstvu in prebivalstvu.

Kranj – Abanka je od konca lanskega leta do letošnjega polletja bilančno vsoto povečala za 190 milijonov evrov, na nekaj več kot štiri milijarde evrov, in z 8,2-odstotnim tržnim deležem zadržala tretje mesto v slovenskem bančnem prostoru. V prvem polletju je ustvarila 8,06 milijona evrov dobička po obdavčitvi, dobiček je bil za dobrih 62 odstotkov nižji kot v enakem lanskem obdobju in za 55 odstotkov manjši, kot so načrtovali. Dobiček so zmanjšale oslabitve, neto odhodki od oslabitev so v lanskem prvem poletju znašali nekaj več kot 4,1 milijona evrov, letos pa 22,2 milijona evrov. Banka je v prvem polletju za zaščito pred kreditnim tveganjem sprejela številne ukrepe, med drugim je zaostrila kreditne standarde, vključila dodatne zaveze v kreditne pogodbe, vodila strožjo politiko zavarovanja posojil in bolj temeljito spremljala svoje komitente. Ker se razmere v gospodarstvu tudi v drugi polovici leta ne bodo bistveno izboljšale, bo oblikovala še dodatne oslabitve in rezervacije. Kapitalsko ustreznost, ki najbolje kaže na varnost prihrankov, je celo zvišala – v lanskem prvem polletju je bila 12,7-odstotna, v letošnjem 13-odstotna. Stroški poslovanja so bili v letošnjem prvem polletju za 1,6 odstotka višji kot v lanskem, pri tem pa so se stroški dela zvišali, splošni in administrativni stroški pa znižali.

Kar zadeva lastništvo banke, se je število delničarjev v enem letu, med lanskim in letošnjim prvim polletjem, znižalo s 1.142 na 1.129, knjigovodska vrednost delnice pa je v tem obdobju porasla s 47,21 na 48,27 evra. Deset največjih delničarjev ima v lasti skoraj 90 odstotkov delnic, med njimi je v letošnjem prvem polletju prišlo do nekaterih sprememb. Največja delničarja, to sta Zavarovalnica Triglav s 25,6 odstotka delnic in Sava Kranj s 23,8 odstotka delnic, sta ohranila enak lastniški delež, kot sta ga imela ob koncu lanskega leta. Tretji največji delničar Abanke je postala Gorenjska banka, ki je imela ob koncu leta 2008 le 31 delnic, letos ob polletju pa 719.031 oz. skoraj deset odstotkov. Med novimi lastniki banke je BPT Tržič, ki je s 4,8-odstotnim deležem šesti največji delničar Abanke. Zvon Ena Holding je imel letos ob polletju le še 2,4 odstotka delnic, ob koncu lanskega leta pa 17,2 odstotka.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 28. april 2020 / 07:48

Gorenjski glas, št. 34

Gorenjski glas, 28. april 2020, št. 34

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Mladi kuharji tokrat tekmovali na Gorenjskem

Radovljica - Na Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica je bilo pred kratkim zadnje izmed treh predtekmovanj najboljših obetavnih slovenskih kuharjev srednješolcev. Potem...

Avtomobilizem / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Športnik med limuzinami

Nova generacija Audija A8 je nabita s sodobno tehnologijo.

Nasveti / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Protibolečinska vrbova skorja

V začetku 19. stoletja so znanstveniki iz vrbovega lubja izolirali salicin, predstopnjo salicilne kisline, ki je v čisti obliki osnova za izdelavo aspirina. Ali tudi vi v tem hipu razmišljate, da bi b...

Gospodarstvo / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Uprava Mercatorja si kupuje lastnike

Ljubljana - Nadzorni svet družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., je na četrtkovi seji sprejel predlog, da bosta uprava in nadzorni svet skupščini delničarjev predlagala v potrdi...

GG Plus / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Nujnost dodatnega varčevanja za starost

Zadnja, krizna leta so pokazala, da mora biti varčevanje ali zavarovanje za lepšo starost tudi varno. Je tehtanje med varnostjo in donosnostjo privarčevanih sredstev za starost sploh smiselna?