Veliko je skrbnih lastnikov gozdov

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 16:08

Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov. Z Gorenjskega so priznanje za lansko leto prejeli Mojca Dijak Grmek s Koprivnika v Bohinju, Branko Kavčič iz Dražgoš in Jožef Eniko z Ledinice pri Žireh.

Kranj – Zavod za gozdove je priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov običajno podelil na prireditvi ob koncu leta. Lani prireditve zaradi epidemije novega koronavirusa ni bilo, ob koncu leta so se vsem pisno zahvalili, pred kratkim so na spletnih straneh zavoda objavili publikacijo s predstavitvijo vseh nagrajencev, priznanja in simbolične nagrade pa jim bodo izročili po izboljšanju epidemioloških razmer.

Gozdovi kljub ujmam v dobri »kondiciji«

Na blejskem gozdnogospodarskem območju je priznanje na predlog blejske območne enote zavoda prejela Mojca Dijak Grmek, lastnica kmetije Pr' Anžiču na Koprivniku v Bohinju. Kmetija leži v Triglavskem narodnem parku in na območju Nature 2000, obsega pa osem hektarjev gozdov in štiri hektarje travnikov. Gozdovi ležijo na nadmorski višini od 700 do 1200 metrov, v drevesni sestavi prevladujejo iglavci. Čeprav sta jih v preteklosti večkrat poškodovala veter in sneg, v zadnjem času pa jih napadajo podlubniki, so jih na kmetiji s skrbnim gospodarjenjem ohranili v dobri »kondiciji« in z visoko lesno zalogo. Večino gozdarskih del opravita sin Jure in mož Marko, ki je sicer že petintrideset let zaposlen pri večjem gozdarskem podjetju; pri negovalnih in lažjih fizičnih delih pa sodeluje vsa družina. Dobro sodelujejo z revirnim gozdarjem, z nasveti pa jim pomaga tudi hčerka Helena, ki končuje gozdarsko izobraževanje. Na boljših rastiščih z dobrimi zasnovami obnavljajo sestoje po naravni poti, sicer pa tudi s sajenjem gozdnih drevesc. Redno izvajajo obžetev, skrbijo tudi za meje parcel. Vsako leto postavijo oglarsko kopo – v preteklosti so jo za preživetje, zdaj pa zaradi ohranjanja tradicije in za popestritev turistične ponudbe. V vse objekte na kmetiji je vgrajen les iz domačih gozdov. Kmetujejo ekološko, redijo tudi osem goved. Telice in presušene krave odženejo poleti na planino Goreljek, kjer imajo tudi svoj stan.

Ves les tudi doma predelajo

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so lani za najbolj skrbnega lastnika gozdov izbrali Branka Kavčiča iz Dražgoš, gospodarja na kmetiji Pr' Hkavšču. Njegova posest obsega 56 hektarjev gozdov, posest povečuje tudi z nakupi. Večino gozdov ima na Jelovici, več manjših parcel pa v okolici vasi. Z gozdovi intenzivno gospodari, v zadnjem desetletju je posekal letno povprečno štiristo kubičnih metrov drevja, kar je več kot sedem »kubikov« na hektar. Kot navajajo v Zavodu za gozdove, gozdove skrbno neguje, gozdna dela – posek in spravilo lesa – opravlja kakovostno, ob ujmah in ob pojavu lubadarja hitro ukrepa, samoiniciativno vzdržuje gozdno cesto in posebno skrb namenja vzdrževanju gozdnih vlak, še zlasti odvodnjavanju. Z gozdarsko javno službo odlično sodeluje, udeležuje se tudi predavanj, tečajev in drugih aktivnosti, ki jih organizira zavod. V gozdovih ga moti škoda, ki jo na mladem drevju povzroča jelenjad, jezi pa se nad gobarji, ki po gozdovih odmetavajo pločevinke, in nad vozniki štirikolesnikov, ki vozijo po prometnicah in brezpotjih. Na kmetiji ves les iz domačega gozda tudi predelajo, v zadnjih letih so zaradi utesnjenosti delovnih prostorov na kmetiji postavili na robu vasi novo žago, kar je bila velika investicija. Na gozd vežejo Branka tudi lepi spomini. Tako se spominja, kako so otroci iz kosov svežega lubja drevesnih debel naredili tobogan, kako so jim krokarji med delom v gozdu odvezali nahrbtnike in jim pojedli vso malico, kako jim je medved pojedel vsa jabolka, a preden se je lotil še ostalih jedil, so ga pregnali ...

Po žledu še ni na »zeleni veji«

Na ljubljanskem gozdnogospodarskem območju je priznanje na predlog ljubljanske območne enote zavoda za gozdove prejel Jožef Eniko z Ledinice v občini Žiri. Njegova kmetija obsega 28 hektarjev zemljišč, od tega je 19 hektarjev gozdov. Čeprav je že dopolnil 76 let, je še vedno aktiven tudi pri delu v gozdovih. Kot pravi, je imel gozdove do pustošenja žledu pred sedmimi leti vzorno urejene, od takrat dalje pa jih tudi zaradi pogostih novih ujm v zadnjih letih še vedno ni spravil v red. V gozdovih prevladujejo sestoji v razvojni fazi debeljaka in pomlajenca, ima pa tudi šest hektarjev mladovja, ki ga redno neguje, za kar v zimskem času porabi tudi po sedemdeset ur. Še vedno prime tudi za motorno žago in se usede na traktor, vendar v zadnjem času večje sečnje raje odda za to usposobljenim izvajalcem. Z revirnim gozdarjem odlično sodeluje, udeležuje pa se tudi tečajev, ki jih za lastnike gozdov organizira zavod za gozdove.