Prof. dr. Roman Jerala: »Cepiva so tukaj, po zaslugi znanosti zelo učinkovita. Napaka je, da sprašujemo, kdo se bo cepil, še posebej najbolj ranljive v jeseni življenja. Druge rešitve ni. Družbe brez visoke precepljenosti čaka kolaps in izolacija. Cepiti se moramo vsi, takoj ko bo cepivo dostopno.« / Foto: osebni arhiv

Znanstvenik, ki tudi tvita o koronavirusu

Prof. dr. Roman Jerala je prejel častni naziv komunikator znanosti. Daje intervjuje, sodeluje na strokovnih omizjih, redno objavlja na družbenih omrežjih in s tem javnost obvešča o dognanjih stroke o koronavirusu in o razvoju cepiv. Njegovi zapisi, zlasti na Twitterju, so poljudni, a vselej znanstveno podprti.

Prof. dr. Jerala meni, da bi bilo treba omogočiti prost in enostaven dostop do cepljenja. Omenja tudi pogojevanje dostopa do dogodkov in storitev s cepljenjem, denimo do domov za starejše, vrtcev, javnih ustanov, trgovin, tudi prireditev. Omejitve napovedujejo nekatere letalske družbe, prav tako naj bi bilo cepljenje pogoj za prečkanje meja za počitnice. Cepljenju bi morali dati javno podporo mnenjski voditelji, v ZDA se bodo denimo cepili nekdanji predsedniki, v EU napovedujejo podporo nogometašev, cepila se je britanska kraljica ...

»Če se nam v hribih zgodi nesreča, smo veseli, če pride gorska reševalna služba. Reševalec ne vpraša, ali želiš biti rešen ali ne. Vesel si, da so ti rešili življenje ...« o nujnosti cepljenja pravi prof. dr. Jerala.

"Tisti, ki se bodo cepili med prvimi, dokler cepivo ne bo široko dostopno, se morajo zavedati, da gre za velik privilegij. Neprecenljivo, bi lahko rekli, saj se cepivo razporeja samo na osnovi prioritete, čeprav bi bili nekateri pripravljeni za cepivo plačati desettisoče dolarjev ..."

To je le eden od zapisov prof. dr. Romana Jerale na Twitterju, kjer ta mednarodno uveljavljeni vrhunski slovenski raziskovalec, po rodu iz Kranja, redno obvešča javnost o izsledkih znanstvenih raziskav glede novega koronavirusa in razvoja cepiv.

Prof. dr. Jerala je sicer vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, ki je že kmalu po začetku epidemije uvidel, kako pomembno je med javnost širiti strokovno utemeljene ugotovitve in spoznanja, ki nastajajo v okviru raziskav mednarodne znanstvene skupnosti. Zato je v zadnjih mesecih sodeloval tako na strokovnih omizjih, dajal intervjuje različnim televizijskim, radijskim in drugim medijem (tudi Gorenjskemu glasu) ter posebno pozornost namenil rednemu objavljanju na družbenih omrežjih, še zlasti na Twitterju. Slovenska znanstvena fundacija mu je zato pred dnevi podelila naziv komunikator znanosti.

"S svojim delovanjem je profesor Jerala v letu 2020 dokazoval, da lahko vrhunski raziskovalec ob rednem delovanju v laboratoriju opravlja tudi vlogo odličnega komunikatorja znanosti, zavedajoč se strokovne odgovornosti do družbe, ki se nahaja v izjemnih razmerah, kot je epidemija," so zapisali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 2. maj 2022 / 17:19

Harkov, od kozaške trdnjave do ukrajinske prestolnice

Reka Dneper je že od pamtiveka odločilno vplivala na življenje tamkajšnjih prebivalcev. Ta 2000-kilometrski veletok deli njihovo domovino na dve polovici, na levobrežno vzhodno in desnobrežno zahod...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Antične izkopanine v Mošnjah

Mošnje – Po treh mesecih bodo v Mošnjah na trasi bodoče gorenjske avtoceste na odseku med Vrbo in Peračico v torek zaključili z arheološkimi izkopavanji. Kot je povedala...

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Kako so na Jesenicah včasih živeli

V knjižici je zbranih šestnajst pripovedi Jeseničanov o tem, kakšne so bile Jesenice nekoč.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Petje je znamenje veselega srca

Trije šolski pevski zbori, v katerih prepeva kar tretjina učencev, in učiteljski pevski zbor Mavrica so krepko ogreli srca in dlani obiskovalcev.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Zaposlitveni center za invalide

V Šentplavžu je trenutno zaposlenih pet invalidov. Radi bi sodelovali s še več podjetji.

Splošno / sobota, 7. april 2007 / 07:00

Šansoni in zimzelene melodije

Lojze Krajnčan je zasnoval koncert, na katerem se prepletajo zimzelene melodije in sodobni šansoni slovenskih ustvarjalcev.