Donatorji pomembni za muzej

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 06:00

V petek so v Plesni dvorani Radovljiške graščine predstavili nove donacije Mestnemu muzeju Radovljica in ob tej priložnosti podelili zahvali največjima donatorjema za zapuščino skladatelja Uroša Kreka Mariani Pauer Gult in za donacijo dediščine družine Pogačar Jožetu Pogačarju.

Večer je s Sonato za klavir Clauda Debussyja odprla mlada obetavna pianistka Katja Činč, študentka 4. letnika ljubljanske Akademije za glasbo v razredu Tatjane Ognjanović. Tokrat na klavir znamke Hofmann, ki sicer ne sodi med koncertne klavirje najvišjega razreda, mnogo večjo pomembnost pa mu daje to, da so nekoč glasbo iz njega izvabljali prsti priznanega slovenskega skladatelja Uroša Kreka (1922-2008). Klavir, ki je na novo uglašen, bo v prihodnje namreč krasil Plesno dvorano Radovljiške graščine, kjer ga bodo uporabljali ob podobnih dogodkih, kot je bil petkov, na katerem je kustosinja in vodja Mestnega muzeja Radovljica Tita Porenta širši javnosti predstavila donacije in pridobitve v muzej v zadnjih dveh letih. Uvodoma je spregovorila o pomenu darovanja predmetov muzejskim ustanovam, kjer ob strokovnem pristopu in obdelavi lahko zagotovijo tudi primeren prostor za hrambo gradiva in mu kasneje tudi vdihnejo novo življenje, s tem da ga predstavljajo javnosti na razstavah oziroma z vključitvijo v zbirke. V muzeju zbirajo zgolj originalno muzejsko gradivo in muzealije.

V galeriji Šivčeva hiša je še do 30. novembra na ogled študijska razstava donacij od leta 2008 do 2010. V prvi sobi je predstavljeno gradivo dveh večjih donacij, v drugi dokumentarno gradivo, fotografije, stari tiski in razglednice, na ogled pa sta tudi sliki, ki bosta svoje mesto dobili v zbirki Antona Tomaža Linharta. V tretji sobi je gradivo novejšega izvora, od izdelkov iz tovarne Almira do donacij za Muzej talcev v Begunjah. V nadaljevanju večera je Porentova predstavila dve največji in zagotovo tudi najpomembnejši donaciji v zadnjih dveh letih.

Gospa Mariana Pauer Gult, sestra pokojne žene skladatelja Uroša Kreka (zakonca Krek nista imela potomcev), je muzeju podarila skladateljevo delovno sobo s klavirjem, omarami, regali in njegovimi osebnimi predmeti (pohodno palico, čevlje, kovčki …) ter priznanji in nagradami, med drugim tudi Prešernovo nagrado, prav tako pa je v muzeju svoje mesto našla skladateljeva knjižnica. Skupaj je dokumentirano več kot 130 predmetov in prek 270 knjig. »Krekova sta si svoj dom ustvarila v Lescah, kjer je Uroš lahko stran od ljubljanskega vrveža v miru ustvarjal. Zato se mi zdi prav, da njegova zapuščina svoje mesto dobi prav v Radovljici,« je povedala Mariana Pauer Gult in nadaljevala: »Sama živim v Parizu in dobro vem, kako so Francozi ponosni na vse, kar se je dogajalo v njihovi zgodovini. Tako se bomo morali tudi Slovenci znati zavedati svojih velikih ljudi. Tudi Uroša Kreka, katerega velik del zapuščine bo odslej, prepričana sem, da v pravih rokah, v Mestnem muzeju Radovljica.

Za veliko donacijo so se zahvalili tudi Jožetu Pogačarju, ki je muzeju namenil del zapuščine družine Pogačar. Gre za številne dokumente iz časa prve polovice dvajsetega stoletja, druge svetovne vojne in povojnih let, ki so vezani za mizarsko delavnico Jožetovega očeta Jakoba Pogačarja, v muzeju pa je svoje mesto dobilo tudi precej mizarskega orodja in izdelkov iz lesa. »Muzej je zagotovo pravo mesto, kjer bodo znali tudi naprej ohraniti dediščino mojega očeta, ki je kljub težkim vojnim časom veliko dosegel in je omogočil tudi moje šolanje. To je moja zahvala očetu in tudi izraz mojega ponosa na Radovljico, kamor se iz Ljubljane, kjer živim, v domačo hišo vedno znova vračam. »Muzeja brez donatorjev ne bi bilo, saj bi bilo nemogoče zbrati sredstva za odkup za radovljiško zgodovino tako pomembnega gradiva. Zato se rada odzovem na vsak klic, ponudbo in pridem na pogovor,« je povedala Tita Porenta in dodala, da je donacija muzeju zagotovo najboljši način, da se ohrani pomemben del krajevne in državne dediščine in je kasneje na različne načine tudi na ogled javnosti.