Helfried Valentinitsch, Deželnoknežji rudnik živega srebra Idrija v obdobju med letoma 1575 in 1659, prevedel Alfred Leskovec, Slovenska matica, Ljubljana, 2020, 360 strani

Deželnoknežji rudnik živega srebra

»Idrijski rudnik živega srebra, ki je začel obratovati šele leta 1493, je v 16. stoletju v primerjavi z drugimi, bistveno starejšimi rudniki v vzhodnoalpskem območju zavzemal jasno izražen poseben položaj. Vzroke za to gre iskati v sorazmerno poznem nastanku rudnika. Idrija tako ni imela niti gozdnih in oskrbovalnih okolišev niti tržnih pravic ali župnijske cerkve. Rudarji so bili sicer podrejeni posebni rudarski zakonodaji, vendar pa Idrija kljub temu ni imela lastne rudarske zakonodaje, ki bi ustrezala njenim posebnim potrebam. Tudi visoko sodstvo ni bilo – tako kot denimo v tirolskih rudnikih srebra ali v štajerskem gospodarstvu – v rokah deželnega kneza in njegovih organov, temveč ga je izvajalo tolminsko gospostvo. Najizraziteje pa se je ta posebni položaj Idrije kazal v socialnih razmerah. Prvi rudarji so prihajali v Idrijo iz nemško govorečih območij, vendar pa so v rudniku poleg njih že kmalu začeli zaposlovati tudi sinove okoliških slovenskih kmetov in kajžarjev. Tako se je lahko šele po več generacijah izoblikovala rudarska skupnost s svojo tradicijo, značilno posebej za poklicno skupino rudarjev. Poleg tega je v Idriji že takoj po odkritju nahajališča živega srebra prišlo do ločevanja med kapitalom in delom, značilnega za zgodnji kapitalizem. Rudniški družabniki, ki jih je zanimal zgolj in samo njihov dobiček, so prihajali iz vrst notranjeavstrijskega plemstva in meščanstva, medtem ko je v Idriji poleg rudarjev živelo le še nekaj uradnikov in krčmarjev ter nekaj časa tudi mesar. Posebno pozornost vzbuja tudi dejstvo, da rudarji niso razvili versko ali socialno motiviranih organizacijskih oblik in da torej v Idriji niso imeli niti špitala niti bratovske skladnice. Poseben položaj Idrije je dobil svoj še dodatni odtenek s tem, da so tod proizvedeno živo srebro v nasprotju z denimo štajerskim železom ali štajersko soljo tako rekoč v celoti izvažali. Hkrati je bilo idrijsko živo srebro edino izvozno blago, ki je notranjeavstrijskemu gospodarstvu zagotovilo dostop ne le do evropskega trga, temveč tudi do že razločno opaznega svetovnega gospodarstva.« (str. 272)

Ta dragocena knjiga priča, da je bil idrijski rudnik živega srebra že v 16. stoletju posebnega pomena za tedanje habsburško cesarstvo in da mu na območju današnje Slovenije pravzaprav ni bilo para. Izpostavim tudi dejstvo, da so v nastanku knjige sodelovali priznani strokovnjaki iz Idrije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / petek, 24. november 2006 / 06:00

Granatno jabolko

Jesen in zima sta tista časa v letu, ko se lahko nagledamo in tudi najemo granatnih jabolk, enega najlepših in najbolj zanimivih sadežev. Andaluzijsko mesto Granada se lahko za svoje ime...

Objavljeno na isti dan


Šenčur / torek, 9. november 2021 / 11:00

Sredstva za vzgojitelja

V osnovni šoli v Šenčurju želijo za prvošolce zagotoviti pomoč dodatnega vzgojitelja.

Kronika / torek, 9. november 2021 / 21:09

Sodišče bo odločilo v sporu med T-2 in državo

T-2 z lastnikom Garnolom od države terja povrnitev škode zaradi uvedenega stečaja v višini skoraj 55 milijonov evrov.

GG Plus / torek, 9. november 2021 / 21:08

Ob njeni smrtni postelji

»Tistega 15. novembra ne bom pozabila. Okoli pol desetih me je poklicala tašča in mi povedala, da je njen Gorazd poskušal narediti samomor. 'Ti si kriva!' mi je zabrusila.«

Razvedrilo / torek, 9. november 2021 / 21:07

Slavljenci na Tangu okusov v Podvinu

Marsikdo je narobe razumel, da z dogodkom, ki so ga poimenovali Zadnji tango v Podvinu, Vila Podvin že zapira svoja vrata. A ta se bodo zaprla decembra, ko se ekipa seli v Linhart Hotel & Bistr...

Gospodarstvo / torek, 9. november 2021 / 21:05

Denar za gozdne ceste in vlake

Država namenja za urejanje gozdnih cest in vlak dva milijona evrov nepovratnih sredstev.