Sto let Slavke Kopač

Januarja letos se je klubu kranjskih stoletnikov pridružila Slavka Kopač z Zlatega polja.

Slavka Kopač se je rodila 7. januarja 1921 v družini Benedik v Stražišču, že od leta 1953 pa živi na Zlatem polju. Ima hčerko in sina, tri vnuke in tudi dva pravnuka, ki jo redno obiskujejo: hči, ki živi v Kranju, vsak dan; iz Ljubljane večkrat pride tudi sin.

Slavljenka ima zelo rada cvetje, tako da je bil njen balkon v bloku poleti vedno poln cvetočih lončnic, na kuhinjski mizi pa brez izjeme šopek cvetlic. Dobila ga je tudi tokrat, skupaj s častno listino, ki jo ob visokem jubileju prejmejo slavljenci z območja mestne občine Kranj. Podpisal jo je kranjski župan Matjaž Rakovec, ob tem pa ji je v imenu kranjske občine podaril še Kranjski zbornik 2020.

Po končani osnovni šoli je Slavka delala v skladišču tovarne Tekstilindus v Stražišču, v prostem času pa se zavzeto ukvarjala s telovadbo v telovadnem društvu Sokol. Med drugo svetovno vojno je kot aktivna terenska delavka pomagala partizanom.

Po poroki z Ivanom Kopačem je Slavka nekaj časa živela v Stražišču, pozneje sta se za nekaj let preselila v Mengeš in Slavka se je zaposlila v tovarni Induplati v Jaršah. V Mengšu sta se rodila tudi oba otroka.

Leta 1953 se je družina vrnila v Kranj, na Zlato polje. Slavka je službo našla v novem Tekstilindusu, kjer je dočakala tudi upokojitev, ki pa njene narave ni ustavila – skrbela je za moža, ki je imel težave s hrbtenico, hodila sta na sprehode, se družila s prijatelji. V prostem času je zelo rada pletla, kvačkala in šivala.

Od moževe smrti živi sama, a ni osamljena. V zadnjih mesecih sicer potrebuje nekoliko več pomoči družine, se pa še vedno dobro drži, njen duh je bister, rada poklepeta s svojci in prijatelji.

V tem duhu je slavljenki ob njenem visokem jubileju voščil tudi kranjski župan: »Želim vam še številne lepe trenutke v družbi vaših najdražjih. Naj se pred vašimi očmi poraja še kakšno novo življenje, na vrata pa potrka prijazni prišlek, novi znanec. Naj vam ob čim več toplih in sončnih dneh zdravje in telo dobro služita ter bo šlo tako do vaših zadanih ciljev s čim manj pomoči drugih.«