Leo Šavnik, prvi slovenski profesor onkologije

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (284)

V Kranju se je 10. januarja 1897 v ugledni kranjski družini rodil ginekolog, porodničar, onkolog in radiolog Leo Šavnik. Leta 1938 je postal vodja ginekološke terapije v novoustanovljenem Banovinskem institutu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb (od 1948 Onkološki inštitut). V letih 1942–1963 (s presledkom 1945–1948) je bil tudi vodja inštituta.

Med letoma 1907 in 1915 je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo v Kranju. Maturiral je leta 1915. Leta 1923 je diplomiral na Medicinski fakulteti na Dunaju, leta 1927 pa opravil specializacijo. Med letoma 1924 in 1929 je bil v službi v Državni splošni bolnici v Ljubljani. Od 1926 do 1927 je študiral kirurgijo in rentgenologijo v Pragi, Münchnu in Parizu. Leta 1927 se je specializiral za ženske bolezni in porodništvo. V letih 1927–1929 je bil zaposlen v Bolnici za ženske bolezni in porodništvo.

Leta 1928 je postal asistent ginekolog za rentgensko zdravljenje ginekoloških primerov. V letih 1929 in 1930 se je kot štipendist oblastnega odbora mudil na Dunaju, v Frankfurtu in Berlinu. Od 1930 do 1933 je bil zaposlen v Splošni ženski bolnici v Ljubljani. Med letoma 1933 in 1938 je imel zasebno specialistično prakso v Ljubljani. Leta 1934 je bil na študiju v Parizu, leta 1937 pa v Berlinu. Leta 1938 je postal vodja ginekološke terapije v novoustanovljenem banovinskem Zavodu za zdravljenje in raziskovanje novotvorb. Leta 1939 je študiral radioterapijo v Parizu in Göttingenu. V letih 1942–1963 je bil vodja Zavoda za novotvorbe (kasneje Onkološki zavod).

V letih 1947 in 1950–1951 je obiskal vodilne radiološke centre: Memorial Hospital, Women's Hospital (New York), Massachusetts General Hospital (Boston), Mayo Clinic (Rochester) in obsevalne centre v ZDA (Cleveland, Chicago, Washington) in z njimi povezal Onkološki inštitut v Ljubljani. Leta 1951 je bil na študiju zdravljenja ovarialnih karcinomov z izotopi v Zürichu, leta 1953 pa v Heidelbergu, kjer je študiral izotope Co60.

Leta 1948 je postal izredni profesor, leta 1958 pa redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1948 je bil prvi predstojnik katedre za onkologijo in radioterapijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Bil je član zvezne komisije za raka pri Zveznem zavodu za ljudsko zdravje, sodelavec Bakteriološkega zavoda v Münchnu, leta 1961 pa je bil izvoljen v komite za mednarodne kongrese Mednarodne unije proti raku.

Napisal je knjigi Zdravljenje raka in Univerzalni regeneracijski serum (Su) kot sredstvo za biološko regeneracijo tkiva in organov človeškega telesa. Sodeloval je pri nastanku knjige K. Hinberga o novotvorbah v kemiji in fiziologiji ter pri knjigi Poslanstvo slovenskega zdravnika. Strokovne prispevke je objavljal v domačih in tujih strokovnih revijah. Upokojil se je leta 1967, umrl pa je 24. maja 1968 v Ljubljani.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Radovljici se je 4. 1. 1850 rodil duhovnik Frančišek Premru. Med avstrijsko-bosansko vojno se je prostovoljno javil za delo kot vojaški kurat. Odlikovan je bil z zlatim križem.

V Škofji Loki se je 4. 1. 1891 rodil dramatik Anton Leskovec. Do leta 1927 je delal kot uradnik v Mariboru, nato v Radovljici. Umrl je 23. 1. 1930 v Ljubljani. Bil je vojak avstro-ogrske armade, italijanski vojni ujetnik in prostovoljec v srbski vojski.

V Radovljici se je 5. 1. 1808 rodil duhovnik, pedagog, filozof in politik Anton Fister.

V Motniku pri Kamniku se je 5. 1. 1848 rodil zbiralec folklornega gradiva Gašper Križnik.

V Kranju se je 10. 1. 1882 rodila ustanoviteljica prve slovenske knjižnice za slepe Minka Skaberne.