V četrtek bo pravoslavni božič
Kranj – Zgodovina pripoveduje, da so kristjani božič kot praznik Kristusovega rojstva že od 4. stoletja naprej praznovali 25. decembra. Tako je bilo določeno tudi v julijanskem koledarju, ki ga je leta 46 pred našim štetjem uzakonil rimski cesar Gaj Julius Cezar. Leta 1582 pa je papež Gregor XIII., ki je vladal v letih 1572–1588, uzakonil tako imenovani gregorijanski koledar, ki je določal drugačno štetje dni in so ga sprejeli v deželah pod neposredno papeževo oblastjo oziroma s prevladujočo rimskokatoliško vero. Kot edinega veljavnega so ga že leta 1584 sprejeli v avstrijskem cesarstvu, nekaj kasneje pa tudi protestanti.
Večina pravoslavnega sveta je ostala zvesta julijanskemu koledarju, ki šteje dneve in tudi prestopna leta nekoliko drugače od gregorijanskega in je praznovanje božiča določeno 13 dni kasneje – 7. januarja. V četrtek bo tako praznovalo božič nad 200 milijonov vernikov v ruski, srbski, makedonski, beloruski, ukrajinski in gruzijski pravoslavni cerkvi ter v jeruzalemski, antiohijski in carigrajski patriarhiji. Praznovali ga bodo tudi na Gorenjskem živeči verniki Srbske pravoslavne cerkve, ki so del druge najštevilnejše verske skupnosti v Sloveniji z nad 50.000 verniki, in nekoliko manj številni verniki Makedonske pravoslavne cerkve »Sveti Kliment Ohridski«. Na večer pred božičem se bo tudi končal šesttedenski post. Zaradi omejitve gibanja in prepovedi združevanja letos ne bo tradicionalnih prazničnih večernih verskih obredov v cerkvah na Pungertu in v Roženvenski cerkvi v Kranju, ki ju v duhu ekumenskega sodelovanja s katoličani uporabljata srbska in makedonska pravoslavna cerkev. Praznovanje bo tako ob hrastovih »badnjih drevesih« in ob praznično obloženih mizah, na katerih ne bo manjkalo tradicionalne pogače »česnice« z novčičem, potekalo v družinah.