Družinska slika z gospo

Alenka Puhar, Mira Mihelič – Družinska slika z gospo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2012, 266 strani, 44,96 evra, www.emka.si

Knjiga o pisateljici Miri Mihelič (1912–1985) je gotovo ena najboljših, kar jih je izšlo v letu 2012, izšlo pa jih je, kljub krizi, neverjetno veliko. Knjiga je zbornik, »album«, a urejen tako homogeno, da lahko govorimo o monografiji. Uredila in napisala jo je Alenka Puhar, izšla pa je ob stoletnici pisateljičinega rojstva. Ima štiri dele. Prvi: Življenje in delovanje Mire Kramer Puc Mihelič. Pomeni: rojena Kramer, poročena najprej Puc, nato še Mihelič. Ta sprehod skozi njeno življenje je delo Alenke Puhar, vanj je vpletla tudi mnoga pričevanja. V drugem delu (Literatura) lahko preberemo tri daljše odlomke iz njenih del. V tretjem (O delu Mire Mihelič) so zbrana pričevanja njenih sodobnikov in sopotnikov. In ne nazadnje je tu še njena bibliografija.

»Mira je to, Kramerjeva Mira!« Tako je odgovorila hči pesnice Lily Novy, ko jo je mama na plesu v Kazini vprašala, »kdo je vitko temno dekle v svileni plesni obleki milo zelene barve, ki se je vrtelo z mladim plesalcem sredi krasne stare dvorane, v kateri je že Prešeren občudoval svojo Julijo ...« Mira je bila tedaj »lepa in zanimiva črnolaska, vsled malo poševnih oči videti nekam eksotična «. Lili Novy: »Vedela sem zdaj, da pripada bogatim krogom tedanje Ljubljane, ki so se skoraj deset let po zaključku prve svetovne vojne vdajali očarljivim iluzijam o miru in živeli v razkošnem uživanju. Mira je bila edina hči Emila Kramerja, brata Alberta Kramerja, takratnega političnega mogotca, gospodarja lista Jutro. Videla sem jo še večkrat tu in tam po plesnih dvoranah, potem sem slišala, da se je poročila z mladim juristom Pucom, da je dobila otroka, in skoraj bi pozabila nanjo, če se ne bi popolnoma nepričakovano pojavila v literaturi, in to tik pred drugo svetovno vojno …«

Ta lepa in ustvarjalna dama je imela razgibano življenje, sprva morda res tudi uživaško, pozneje vse bolj naporno. Rodila se je na Reki, njena mati, od katere se je oče kmalu ločil, je bila operna pevka. Njen stric Albert Kramer je bil eden liberalnih prvakov in lastnik časnika Jutro. Njen prvi mož je bil sin drugega liberalnega prvaka Dinka Puca, ljubljanskega župana. Ker stric Albert ni imel otrok, bi Mira postala njegova dedinja, a je nova oblast vse zaplenila, tudi časnik Jutro, iz katerega so komunisti naredili Slovenskega poročevalca, danes pa se tej dediščini reče Delo. S Pucem je imela štiri otroke, z drugim možem, slikarjem Francetom Miheličem še enega sina. Postala je vodilna pisateljica svoje dobe, odlična prevajalka, predsednica slovenskega Pen … Več v knjigi, priporočam.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 23. november 2007 / 07:00

V spomin Jimiju Hendrixu

Legendarni kitarist Jimi Hendrix velja za največjega jazzerja med rockerji, ne presenečajo pa tudi številne jazzovske predelave njegovih skladb.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...