Družinska slika z gospo

Alenka Puhar, Mira Mihelič – Družinska slika z gospo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2012, 266 strani, 44,96 evra, www.emka.si

Knjiga o pisateljici Miri Mihelič (1912–1985) je gotovo ena najboljših, kar jih je izšlo v letu 2012, izšlo pa jih je, kljub krizi, neverjetno veliko. Knjiga je zbornik, »album«, a urejen tako homogeno, da lahko govorimo o monografiji. Uredila in napisala jo je Alenka Puhar, izšla pa je ob stoletnici pisateljičinega rojstva. Ima štiri dele. Prvi: Življenje in delovanje Mire Kramer Puc Mihelič. Pomeni: rojena Kramer, poročena najprej Puc, nato še Mihelič. Ta sprehod skozi njeno življenje je delo Alenke Puhar, vanj je vpletla tudi mnoga pričevanja. V drugem delu (Literatura) lahko preberemo tri daljše odlomke iz njenih del. V tretjem (O delu Mire Mihelič) so zbrana pričevanja njenih sodobnikov in sopotnikov. In ne nazadnje je tu še njena bibliografija.

»Mira je to, Kramerjeva Mira!« Tako je odgovorila hči pesnice Lily Novy, ko jo je mama na plesu v Kazini vprašala, »kdo je vitko temno dekle v svileni plesni obleki milo zelene barve, ki se je vrtelo z mladim plesalcem sredi krasne stare dvorane, v kateri je že Prešeren občudoval svojo Julijo ...« Mira je bila tedaj »lepa in zanimiva črnolaska, vsled malo poševnih oči videti nekam eksotična «. Lili Novy: »Vedela sem zdaj, da pripada bogatim krogom tedanje Ljubljane, ki so se skoraj deset let po zaključku prve svetovne vojne vdajali očarljivim iluzijam o miru in živeli v razkošnem uživanju. Mira je bila edina hči Emila Kramerja, brata Alberta Kramerja, takratnega političnega mogotca, gospodarja lista Jutro. Videla sem jo še večkrat tu in tam po plesnih dvoranah, potem sem slišala, da se je poročila z mladim juristom Pucom, da je dobila otroka, in skoraj bi pozabila nanjo, če se ne bi popolnoma nepričakovano pojavila v literaturi, in to tik pred drugo svetovno vojno …«

Ta lepa in ustvarjalna dama je imela razgibano življenje, sprva morda res tudi uživaško, pozneje vse bolj naporno. Rodila se je na Reki, njena mati, od katere se je oče kmalu ločil, je bila operna pevka. Njen stric Albert Kramer je bil eden liberalnih prvakov in lastnik časnika Jutro. Njen prvi mož je bil sin drugega liberalnega prvaka Dinka Puca, ljubljanskega župana. Ker stric Albert ni imel otrok, bi Mira postala njegova dedinja, a je nova oblast vse zaplenila, tudi časnik Jutro, iz katerega so komunisti naredili Slovenskega poročevalca, danes pa se tej dediščini reče Delo. S Pucem je imela štiri otroke, z drugim možem, slikarjem Francetom Miheličem še enega sina. Postala je vodilna pisateljica svoje dobe, odlična prevajalka, predsednica slovenskega Pen … Več v knjigi, priporočam.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / petek, 9. maj 2008 / 07:00

Napisal očetovo zgodbo

Medvode – Ob stoti obletnici rojstva Lada Ambrožiča – Novljana, učitelja, letalca, partizanskega poveljnika, generala, publicista ter pisatelja (leta 1988 je objavil knjigo Po če...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Razglasili najboljše plesalce

Plesna zveza Slovenije je minuli teden v Festivalni dvorani v Ljubljani podelila nagrade in razglasila najboljše plesalce za leto 2010.

Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Sproščeno in brez balasta

V nedeljo se bo deset glasbenih izvajalcev potegovalo za nastop na letošnji Evroviziji v nemškem Düsseldorfu.

Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Včasih je luštno b´lo

Najprej smo v petek obiskali dobrodelni koncert na Kokrici, potem smo se ustavili na Stavrosovem nastopu, v soboto pa obiskali še Košnikovo gostilno in prisluhnili Gašperjem s prijatelji v Preddvoru.

Zanimivosti / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Dnevom narodnih noš mednarodni status

Kamnik - Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki so jih lani jeseni v Kamniku organizirali že štiridesetič, so pridobili status mednarodnega folklornega festivala. Tako so...

Nasveti / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Je bila res na jedilniku Aleksandra Velikega?

Kakšna jed? Katera jed? Če bi se odpravili s karavano na Svilno cesto, bi to trdili marsikje v Uzbekistanu, v Samarkandu, v Buhari in še kje, kjer radi pripravljajo plov, turško pilav....