Družinska slika z gospo

Knjiga o pisateljici Miri Mihelič (1912–1985) je gotovo ena najboljših, kar jih je izšlo v letu 2012, izšlo pa jih je, kljub krizi, neverjetno veliko. Knjiga je zbornik, »album«, a urejen tako homogeno, da lahko govorimo o monografiji. Uredila in napisala jo je Alenka Puhar, izšla pa je ob stoletnici pisateljičinega rojstva. Ima štiri dele. Prvi: Življenje in delovanje Mire Kramer Puc Mihelič. Pomeni: rojena Kramer, poročena najprej Puc, nato še Mihelič. Ta sprehod skozi njeno življenje je delo Alenke Puhar, vanj je vpletla tudi mnoga pričevanja. V drugem delu (Literatura) lahko preberemo tri daljše odlomke iz njenih del. V tretjem (O delu Mire Mihelič) so zbrana pričevanja njenih sodobnikov in sopotnikov. In ne nazadnje je tu še njena bibliografija.

»Mira je to, Kramerjeva Mira!« Tako je odgovorila hči pesnice Lily Novy, ko jo je mama na plesu v Kazini vprašala, »kdo je vitko temno dekle v svileni plesni obleki milo zelene barve, ki se je vrtelo z mladim plesalcem sredi krasne stare dvorane, v kateri je že Prešeren občudoval svojo Julijo ...« Mira je bila tedaj »lepa in zanimiva črnolaska, vsled malo poševnih oči videti nekam eksotična «. Lili Novy: »Vedela sem zdaj, da pripada bogatim krogom tedanje Ljubljane, ki so se skoraj deset let po zaključku prve svetovne vojne vdajali očarljivim iluzijam o miru in živeli v razkošnem uživanju. Mira je bila edina hči Emila Kramerja, brata Alberta Kramerja, takratnega političnega mogotca, gospodarja lista Jutro. Videla sem jo še večkrat tu in tam po plesnih dvoranah, potem sem slišala, da se je poročila z mladim juristom Pucom, da je dobila otroka, in skoraj bi pozabila nanjo, če se ne bi popolnoma nepričakovano pojavila v literaturi, in to tik pred drugo svetovno vojno …«

Ta lepa in ustvarjalna dama je imela razgibano življenje, sprva morda res tudi uživaško, pozneje vse bolj naporno. Rodila se je na Reki, njena mati, od katere se je oče kmalu ločil, je bila operna pevka. Njen stric Albert Kramer je bil eden liberalnih prvakov in lastnik časnika Jutro. Njen prvi mož je bil sin drugega liberalnega prvaka Dinka Puca, ljubljanskega župana. Ker stric Albert ni imel otrok, bi Mira postala njegova dedinja, a je nova oblast vse zaplenila, tudi časnik Jutro, iz katerega so komunisti naredili Slovenskega poročevalca, danes pa se tej dediščini reče Delo. S Pucem je imela štiri otroke, z drugim možem, slikarjem Francetom Miheličem še enega sina. Postala je vodilna pisateljica svoje dobe, odlična prevajalka, predsednica slovenskega Pen … Več v knjigi, priporočam.