Manj enotni kot pred tremi desetletji
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ko smo praznovali trideseto obletnico plebiscita, smo sogovornike povprašali, ali so zadovoljni z razvojem in napredkom Slovenije.
Voklo – »Leta 1990 bi bila nujno potrebna lustracija. Vsi, ki so delovali v bivšem režimu, bi morali že tedaj zapustiti politični parket,« je dejal Boštjan Podgoršek iz Voklega in nadaljeval: »V tridesetih letih smo napredovali samo toliko, da smo del Evropske unije. Kot narod pa nikakor nismo enoti. Morda le ob uspehih slovenskih športnikov pozabimo, kdo je rdeč in kdo bel. Ne glede na vse, sem ponosen, da sem Slovenec, zato tudi ob vsakem prazniku izobesim slovensko zastavo.« Slovenija je po mnenju Majde Lozinšek iz Lahovč precej napredovala. »Področje, ki pa nujno potrebuje izboljšavo in ki se je trenutno izkazalo kot zelo ranljivo, je slovensko zdravstvo. Potrebujemo več zdravstvenih delavcev, obenem jim moramo nameniti tudi višje plače,« je poudarila in dodala: »Žal mi je, da nismo tako enotni, kot smo bili ob plebiscitu. Danes se vsak drži bolj zase. Morda se niti ne zavedamo dovolj, da živimo v čudoviti deželi, ki skriva mnogo naravnih lepot; in predvsem na to bi morali biti ponosni in jo čuvati.«
Nezadovoljstvo nad slovensko državo pa je izrazila Nevenka Kuzele iz Spodnjih Pirnič. »V naši državi pogrešam pristne odnose in odprtost, ki je bila nekoč značilna za Slovence. Danes vsi težijo le k temu, da bodo všečni drugim. Poleg tega bi morali dati več priložnosti mladim in naprednim, tudi v politiki. Tisti, ki so politično dogajanje kreirali pred tremi desetletji in se v vsem tem času niso izkazali, bi morali že zdavnaj zaključiti politično zgodbo,« je povedala Kuzeletova in dodala: »Kot narod sicer smo napredovali, tako v ekonomskem, gospodarskem in tehnološkem pogledu. Tudi kot družba smo bolj zreli in razgledani, kar se odraža v mednarodnem dogajanju, kjer smo pridobili večjo veljavo in ugled. Najbolj pa mi je všeč, da znamo stopiti skupaj v stiski sočloveka in si med seboj pomagati.« Frenk Kranjec z Visokega pa je dejal: »V prvi vrsti bi bilo treba spremeniti človeško miselnost, predvsem da nisi tukaj zato, da boš pobiral, temveč da boš dobro delal. Mislim, da je v tej državi večino zavoženega. Tiste ljudi, ki so znali pravilno razmišljati, so odstavili in danes me je sram, da sem se boril med osamosvojitveno vojno. Kar se trenutno dogaja, so le politična 'prepucavanja' – in to je žalostno za slovenski narod. Slovenci nismo enotni, morda le v dobrodelnih akcijah in v športu, a z zakasnelimi učinki. Ko imamo novega heroja, ga pohvalimo šele, ko ga hvalijo že vsepovsod drugje. Ni nas sprla miselnost, ampak so nas sprli ljudje. Žal smo res okorel narod hlapcev, kot je zapisal Cankar.«