Tomaž Pevc s podvodno svetilko, ki je bila na nedavnem sejmu v Kuvajtu razglašena za najboljšo inovacijo.

Slovenci smo narod inovatorjev

Tomaž Pevc iz Trzina je direktor združenja slovenskih aktivnih inovatorjev in lastnik dveh patentiranih inovacij. S svojo drugo inovacijo, lučjo za potapljače, je navdušil tudi na nedavnem sejmu v Kuvajtu, kjer je prejel najvišjo nagrado.

Tomaž Pevc je veterinarski tehnik po osnovni izobrazbi in lastnik družinskega mizarskega podjetja z lesno darilno in gospodinjsko galanterijo, s svojim vseskozi ustvarjalnim duhom pa zadnji dve leti kot direktor krmari tudi na čelu Inovatorskega centra ASI - aktivni slovenski inovatorji.

Slovenski inovatorji so pred dnevi znova opozorili nase, saj so na mednarodnem inovatorskem sejmu v Kuvajtu za svoje inovacije pobrali vrsto nagrad. Najbolj zadovoljen med vsemi pa je s predstavitvijo na Bližnjem vzhodu lahko trzinski inovator Tomaž Pevc, ki je zahtevno azijsko občinstvo v tem delu sveta, ki – premožno, kakor pač je – svoja sredstva vlaga v novosti, zato so sejmi inovacij tam dogodek leta, še posebej navdušil s svojo podvodno lučjo, za kar je prejel najvišjo nagrado in ček za pet tisoč ameriških dolarjev, kar doslej ni uspelo še nobenemu slovenskemu inovatorju.

Tomaž Pevc je veterinarski tehnik po osnovni izobrazbi in lastnik družinskega mizarskega podjetja z lesno darilno in gospodinjsko galanterijo, s svojim vseskozi ustvarjalnim duhom pa zadnji dve leti kot direktor krmari tudi na čelu Inovatorskega centra ASI – aktivni slovenski inovatorji. A sam zase bi verjetno skromno dejal le, da je navdušen potapljač in ljubitelj morja. In prav od tod izvirata obe njegovi inovaciji. Pred tremi leti je nagrade namreč pobiral že za posebno plovilo s podvodnimi krilci, letos pa še za podvodno luč za potapljače. »Vsak inovator, razen tistih, ki so zaposleni na inštitutih, naredi neko inovacijo iz svoje potrebe, malo tudi zaradi lenobe, ker želimo stvari čim bolj poenostaviti, in tudi pri meni ni nič drugače,« v smehu odgovarja na vprašanje, od kod pri njem inovatorska žilica in zakaj smo Slovenci tako uspešni na inovatorskih sejmih. »Kaj je najbolj prelomen izum za človeštvo nasploh? Leseno kolo z osjo. Od tega trenutka naprej se je človeštvo začelo razvijati – ne le zaradi transporta, ampak zaradi rotacije, prenosov ... Leseno kolo, ki so ga našli pri nas na Stari gmajni pri Vrhniki, je najstarejši na svetu in kar 500 let starejši od piramid. To pomeni, da je bil narod na tem ozemlju daleč najbolj inovativen. In ta gen se je razširil od tukaj po vsem svetu. Zato slovenski inovatorji po vseh sejmih, ki se jih udeležujemo, pobiramo najboljše nagrade.«

V združenje ASI so vključeni 204 slovenski inovatorji, ki imajo več kot 400 inovacij. Še več je žal zgolj izumov, kar pomeni, da izdelek ostane le pri ideji ali prototipu, inovacije pa so tisti izumi, ki so svoje mesto že našli tudi na trgu med kupci. In prav to je želja vsakega izumitelja – da postane inovator. »Na leto uspe izum v proizvodnjo spraviti le trem do štirim našim članom, to pa predvsem zato, ker sam postopek spremljajo zelo visoki stroški, teh sredstev pa večina nima. Država nam v preteklosti ni bila v pomoč, šele dve leti nazaj so za nas pripravili prvi razpis, tako da nekaj sredstev dobimo, a občutno premalo, da bi lahko razvili kakšen izdelek več. Bistvo izumov je namreč v njihovi zaščiti, ta pa stane od 60 tisoč evrov naprej,« razloži Tomaž Pevc, ki živi v pravi inovatorski družini, saj pri razvijanju izdelkov sodelujejo tudi žena Valerija, hči Asja in sin Gregor, ki je tudi že zaščitil svoj izum – varovalo nadzemnih vodov. V domačem podjetju se z uvajanjem novih izdelkov skorajda igrajo, prepričani, da na trgu obstaneš le tako, da kupcem venomer ponujaš nekaj novega.

Inovatorji se udeležujejo sejmov po vsem svetu, saj je prav to odskočna deska za njih. Najbolj uspešni so namreč prav tisti, ki so uspeli v tujini. Med takšnimi inovatorji je tudi nekaj zvenečih imen slovenskega gospodarstva in častnih članov združenja ASI: Peter Florjančič, Igor Akrapovič, Violeta Bulc, Joc Pečečnik, Japec in Jernej Jakopin, Ivo Boscarol ter Sandi Češko. »Doslej nas inovatorjev nihče ni jemal resno, veljali smo za garažne izumitelje in vaške čudake, z združenjem ASI pa smo si precej popravili ugled. Vseeno si želimo več podpore države. Javnost za nas izve šele, ko nas po uspehih na sejmih obiščete novinarji, a do tu je za nas že zelo dolga in tudi draga pot. Zanimivo je tudi to, da pri nas številna podjetja raje prosijo za pomoč državo, kot pa da bi razvijali nove izdelke. To miselnost si želimo spremeniti, nenazadnje pa nas bo v to prisililo stanje samo, saj gospodarska kriza kar kliče k inovacijam – Kitajcev namreč ne moremo premagati z nizkimi cenami in količino, pač pa zgolj z izvirnostjo in kakovostjo.«

Izvirna in kakovostna pa je tudi njegova podvodna luč za potapljače, ki se je razvila iz njegovega hobija in preproste potrebe. »Sem navdušen potapljač in vedno sem se rad potapljal tudi ponoči, a svetilka, ki sem jo uporabljal, ni bila dovolj. Pod vodo me je bilo preprosto strah, saj vidljivost zaradi ozkega snopa svetlobe ni bila dobra. Ko pa sem hotel takšno svetilko kupiti, se je izkazalo, da je nikjer ni mogoče kupiti. Vsi izdelki za potapljače so lahki, a lahke svetilke preprosto niso močne. Zato sem jo pač naredil sam, preprosto zato, ker sem se želel v temni vodi počutiti varno,« smeje se razlaga in doda, da je izdelek razvijal pet let, njegova posebnost pa je v močni svetilnosti in tem, da luč v vodi lebdi, kar potapljaču nedvomno olajša potop. Začel je s halogenimi žarnicami, z leti pa jih je zamenjal z LED diodami in preprostim, a dovršenim dizajnom. Svetilka je izdelana iz aluminija, sveti lahko 50 tisoč ur, le akumulator je po petih letih potrebno zamenjati. Vsaka svetilka je preizkušena v vodni komori pod pritiskom 11 atmosfer/cm2, da zdrži tudi v globini sto metrov in več, ter obtežena, da lebdi tudi v slani vodi. Pevc pravi, da so primerne tako za potapljače kot reševalce, podvodne fotografe, jamarje in vse druge, ki v vodi potrebujejo svetlobo. Kupci so se oglasili že iz južne Afrike, pričakuje pa tudi več naročil z Bližnjega vzhoda.

Svetilke zaenkrat izdeluje sam, s pomočjo lokalnih obrtnikov, ker pa optimistično pričakuje porast naročil, že razmišlja, kako bi se povezal s katerim od slovenskih podjetij, ki bi njegovo inovacijo lahko tržil in tudi izdeloval v večjih količinah, kar bi znižalo tudi ceno za kupce. »Letošnja zima bo, kar se poslovnih dogovor tiče, zelo naporna. Seveda si želim, da bi mojo inovacijo kupovali potapljači po vsem svetu, a če posel ne uspe, bom pa vsaj sam ponoči pod vodo na svetlem in varnem.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 8. avgust 2012 / 07:00

Tečaji za lastnike gozdov

Blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije bo septembra za lastnike gozdov na zgornjem Gorenjskem organizirala tri tečaje za varno delo v gozdu.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 28. april 2020 / 17:17

Najraje imamo rumene in rdeče

Tulipani so že v polnem razcvetu, a če želimo te dni občudovati pisane gredice, smo glavno delo morali opraviti jeseni. Večino dela pri prezimovanju čebulic naredi mraz, a kljub vsemu moramo biti pozo...

Kamnik / torek, 28. april 2020 / 17:16

Križišče v Šmarci bodo semaforizirali

Šmarca – Občina Kamnik je v začetku tedna z izbranim izvajalcem začela gradnjo semaforiziranega križišča v Šmarci. Križišče pri nekdanji trgovini je bilo za uporabnike bližnjega kulturnega doma, kn...

Bohinj / torek, 28. april 2020 / 17:14

V Bohinju rahljajo ukrepe

Bohinjska Bistrica – S torkom se v Bohinju odpira sprejemna pisarna tamkajšnje občinske uprave. Pisarna bo odprta vsak delavnik od 9. do 13. ure, seveda bo upoštevanju vseh varovalnih ukrepov, ki t...

Slovenija / torek, 28. april 2020 / 17:14

Vaja za preverjanje usposobljenosti

Kranj – Minuli petek se je začela prva v nizu vojaških vaj Preskok, s katero Slovenska vojska preverja odzivnost sil za delovanje v podporo sitemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pripa...

Razvedrilo / torek, 28. april 2020 / 17:13

Čas, ki prihaja, je nepredvidljiv

Tako rekoč čez noč so na eni strani ostali brez dela organizatorji prireditev, na drugi glasbeniki, animatorji in drugi iz podobnih dejavnosti – tudi t. i. čarobni umetniki. Kaj bo prinesla prihodnost...