Jezerske ovce spet v dolini

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 13. avgust 2008 / 06:00

Tradicionalni ovčarski bal na Jezerskem prirejajo že pol stoletja. Scenarij zanj je napisal domačin Vencij Krč, uprizarja pa stare običaje ob jesenskem prigonu ovc v dolino.

Jezersko - Prireditev ob Planšarskem jezeru je vsako leto drugo avgustovsko nedeljo, ko je na Jezerskem največ ljudi. Ovc pa v resnici takrat še ne priženejo s planin, kjer se jih danes pase okoli petsto. Šele proti koncu septembra jih hladnejše vreme prežene v dolino, pravi Primož Muri, ki predseduje društvu rejcev avtohtone pasme jezersko-solčavskih ovc. Njegova družina pod Češko kočo pase kakih 25 ovc. Sicer pa je v društvu, ki zajema tudi sosede s tržiškega in solčavskega konca, okoli 60 rejcev, ki redijo 1500 ovc. Prednost avtohtonih pasem je, da so izredno dobro prilagojene na okolje, dodaja Muri, celoletno so plodne, gojijo pa jih zlasti zaradi mesa in volne. Na Jezerskem imajo ovco celo v občinskem grbu.

Društvo rejcev jezersko-solčavske pasme je eno od društev, ki sodelujejo pri pripravi ovčarskega bala, sicer je vsa zgodba v rokah gostinca ob Planšarskem jezeru Milana Milošiča in domačega turističnega društva. Milošič je zadovoljen z letošnjim obiskom, prišlo je blizu štiri tisoč obiskovalcev, ki so jih uvodoma z domačo pesmijo pozdravile pevke tria Vox in dva harmonikarja. Etnografska prireditev se je nadaljevala z uprizoritvijo prihoda planšarjev s čredo v dolino. Jezerski gruntar z ženo in za možitev godno hčerko Minko pričaka planšarje, ki so čez poletje pasli ovce na visokogorskih pašnikih, sedaj pa mu poročajo, kako je potekala paša. Majerica jim je v planini dobro kuhala in stregla, lovec je čredo varoval pred zvermi in ko poslušamo pripoved v pristni jezerski govorici, si lahko predstavljamo drobce iz njihovega življenja. V ogrado zaprte ovce so pritegnile zlasti otroško radovednost, vsi obiskovalci pa si radi ogledajo, kako spretno znajo ovco ostriči in njeno volno pripraviti za nadaljnjo obdelavo, od krtačenja in predenja so polstenja in pletenja. Striženja sta se kot vsako leto lotila Lojzka in Štefan Kocjan. Ovca je bila tudi glavna nagrada za kegljača, ki bo podrl največ kegljev, na ovčjem mesu je temeljila tudi kulinarična ponudba. Na odprtem ognjišču pa so kuhali tudi druge tradicionalne jedi, značilne za Jezersko, denimo žgance in masovnek, jed iz moke in kisle smetane. Skratka, železni repertoar, kot je dejal Drejc Karničar, bralec veznega besedila med posameznimi dogajanji in eden od organizatorjev jubilejnega petdesetega ovčarskega bala. Goste so še lep čas po izteku dogajanja zabavale Polka punce.