Trideset let Republike Slovenije

Gorenjski glas in Gorenjski muzej bosta združila moč za voščilo Republiki Sloveniji ob njeni tridesetletnici. Voščilo bo podlistek, ki bo izhajal vsak petek v Gorenjskem glasu, konec leta pa bomo besedila z dodatnimi prilogami izdali v knjigi.

Med avtorji podlistka smo tako zaposleni v Gorenjskem muzeju (Monika Rogelj, Jelena Justin, Barbara Kalan, Jože Dežman) kot številni zunanji sodelavci, omenimo Igorja Podbrežnika, Rino Klinar, Jožeta Resmana, Jano Babšek, Antona Tomažiča, Vincencija Demšarja.

S tridesetimi leti je Republika Slovenija starejša od prve Jugoslavije (1918–1941) in dosega dve tretjini časa obstoja druge Jugoslavije (1945–1991). Nastanek in razvoj Republike Slovenije počasi iz preteklosti postaja zgodovina. Prav slavnostne obletnice so priložnost, da se vprašamo, kje smo že pri raziskavah in predstavitvah naše prve demokratične in samostojne države.

Gorenjci smo lahko ponosni na dr. Janeza Bleiweisa, ki mu nova in nova spoznanja o njegovem ustvarjalnem prispevku k rojstvu slovenskega naroda potrjujejo častno ime oče slovenskega naroda. Dr. Božidar Jezernik opisuje, kako je Edvard Kardelj podcenjeval Janeza Bleiweisa, češ da ni bil noben revolucionar in ideolog. Jezernik pa nasprotno meni, da so »Bleiweis in njegov krog v danih razmerah mogli uspešno izvesti projekt narodne prebuje slovenskega naroda edinole s svojo politiko majhnih in previdnih korakov. Pravilnost njihove politike pa najboljše potrjuje, da so na ta način uspešno izvedli revolucijo, ki (še vedno) traja.« Nosilcem slovenske osamosvojitve bolj kot roditeljski nazivi pripada skupno odlikovanje: »the founding fathers« – ustanovni očetje, gradniki, utemeljitelji, osamosvojitelji Republike Slovenije.

Ravnokar je izšel bogat in zanimiv pregled zgodovine Demosa na Domžalskem, že pred časom prav tako izstopajoča predstavitev Demosa na Kamniškem. Mnogi od tistih, s katerimi se bomo srečevali, so že predstavljeni v knjigah, dokumentarnih filmih, številnih intervjujih, napisali so tudi pomembna besedila in sodelovali pri pisanju prelomnih dokumentov nastajajoče in novorojene države.

Doslej smo največ pozornosti posvetili osvobodilnim letom 1987–1991: procesom demokratizacije, osamosvajanja, vojni za obrambo samostojne Slovenije leta 1991. V teh procesih so gorenjski junaki (in seveda tudi junakinje) odigrali pomembno vlogo. Zato se bomo najprej posvetili Ivanu Omanu, Francetu Tomšiču, Francetu Bučarju, Rudiju Šeligu, Petru Venclju, Jelku Kacinu, Jožici Puhar, Vitomirju Grosu, Ivu Bizjaku, Petru Jambreku, Antonu Tomažiču, Francu Čebulju.

Posebej bomo omenili pomen Gorenjskega glasa in spravne pobude na Gorenjskem. Nadaljevali bo­mo s predstavitvijo prelomnega dogajanja v gorenjskih občinah.

Ena osrednjih vsebin bo več besedil o vojaških pripravah in vojni za obrambo samostojne Slovenije leta 1991. Jelena Justin bo predstavila Janeza Slaparja, Petra Zupana, Janeza Kavarja in Ivana Hočevarja.

Nekaj nadaljevanj bomo posvetili ilustracijam ted­anjega časa z izbranimi citati iz pisem bralcev v Gorenjskem glasu.

Trideset let je že doba, da se lahko posvetimo nekaterim spremembam, ki so zlasti na Gorenjskem zgodile v tem času. Monika Rogelj je v izvrstni razstavi in katalogu Gorenjska 1991–2016 – 25 let v luči muzejskega gradiva pregledno predstavila temeljne razvojne procese, ki oblikujejo Gorenjsko v Sloveniji: politična slika, nove občine, gospodarstvo, okolje, infrastruktura, turizem, zdravstvo, šolstvo, kulturne ustanove, varnostne razmere …

Sledilo bo nekaj pogledov mladih na republiko, ki jih bo s sodelavci pripravila Magda Zore.

Sklenili bomo s pregledom spominske krajine in napovedjo knjige.

Srečno v prazničnem letu 2021!