Užitki za vsa čutila

Prijetno presenečenje sredi Atlantika: Madeira (5)

Madeira je na svoj naziv otok večne pomladi oz. rajski vrt lahko upravičeno ponosna. Vreme je odvisno od izpostavljenosti soncu, vlažnosti in povprečne letne temperature, zato obstajajo precejšnje razlike med severnim in južnim delom otoka. Tako sredi januarja na južnem delu uživaš v pravem poletju, medtem ko je severni del v istem času odet v meglo in kar precej hladen. Če bi bila velikan, bi se noge nenehno grele na soncu, glava bi tičala v oblakih ali megli, ko pa bi zapihalo okoli ušes, bi uzrla najbolj božanski razgled na modrino okoli sebe. Otok je odet v neskončno zeleno barvo, ki ti že takoj ob prihodu da vedeti, da si priletel v eksotični vrt, v katerem te bo biotska raznovrstnost navduševala za vsakim ovinkom. Kljub temu da je otok ena sama strmina, ki jo ločujejo globoke doline, so otočani izkoristili vsako zaplato ravne površine, jo ogradili v terase, tako da ne moreš spregledati neskončnih nasadov banan, vinogradov ter mediteranske zelenjave. Čar otoka je tudi v tem, da nenehno nekaj cveti. Različne vrste rož so zasajene po vsem otoku, ki te s svojo lepoto nenehno »držijo« v rahlo romantičnem stanju.

Z vso to zeleno eksotiko je neločljivo povezana tudi hrana. Madeira je prava kulinarična poslastica, kjer pridejo na svoj račun tako ljubitelji mesa in rib kot zelenjave, cene pa so primerljive z našimi. Pogoj je, da imate radi česen, ki je njihova najljubša začimba. Ljubitelji rib nikakor ne smejo izpustiti lokalne specialitete – ribe esodi, ki je videti naravnost grozljivo, na krožniku pa se prelevi v pravo delicijo. Mesojedi si bodo sline cedili ob espetadi, ki je videti kot velik ražnjič na dolgi kovinski palici. Navdušena sem bila nad milho frito, pečeno polento z začimbami, olivnim oljem in česnom. Tipičen prigrizek je bolo do coco, popečen kruh, namazan z maslom in česnom, ki gre odlično k lokalnemu pivu Coral, ki ga na Madeiri varijo že od leta 1872.

Madeira je bila nekoč največja izvoznica sladkorja v Evropi, tako da še danes najdemo nasade sladkornega trsa. Danes iz njega izdelujejo rum, ki je glavna sestavina tradicionalne žgane pijače poncho, ki zna biti včasih precej močna. Toplo priporočam tudi obisk največje tržnice v Funchalu, kjer najdeš sladke banane, pasijonke, ki jih tukaj križajo z različnimi vrstami sadja, mango, papajo … Sama sem prvič okusila anono, nad katero sem bila popolnoma navdušena. Cene na tržnici so precej zasoljene, zato se raje sprehodite do bližnjih ulic, kjer znajo biti cene sadja za polovico nižje. Madeira sicer ni ena najcenejših destinacij, a je vredna vsakega porabljenega evra. (Konec)