Utemeljitelj modernega pesništva
Francoski pesnik Charles Baudelaire se je rodil 9. aprila leta 1821. S svojo znamenito zbirko Rože zla velja za enega največjih pesnikov 19. stoletja in za utemeljitelja modernega pesništva, to je simbolizma in nadrealizma.
Živel je v večnem sporu z očimom, ki ga je, ko je bil star dvajset let, poslal na potovanje po Afriki, da bi ga odvadil boemskega življenja. Ni pomagalo. Ko je postal polnoleten, mu je očetova dediščina omogočala, da se je posvetil književnosti. V svoji poeziji je zavestno zavračal vse vsakdanje in ustaljeno. Odkrival je lepoto in privlačnost nenormalnega, skrivnostnega, grdega, zlega, bolnega in splošno negativnega.
S pisanjem je le skromno zaslužil in je zato živel v pomanjkanju. Poročil se ni nikoli, med nekaj intimnimi zvezami pa je treba omeniti ljubezen do mulatke Jeanne Duval. Z njo je živel z nenehnimi prekinitvami razmerja, vendar ji je pomagal do konca življenja. Do žensk je imel odvračajoč odnos, tako kot je negativno vrednotil naravo.
V svetu se je počutil tuj, saj meščanski razred ni delil z njim »njegovega« čuta za lepoto in umetnost. Zanj lepota ni bila povezana z resnico in dobroto. Lepoto je ločeval od dobrega, estetiko od etike, odmikal se je od narave in opeval velemesto. Njegova poezija pripoveduje o nadvse trpinčeni, razdvojeni osebnosti.
Že ob vpisu v univerzo se je okužil s spolno boleznijo, svoj davek pa so zahtevali tudi dolgoletno uživanje lavdanuma, revščina in stres. Leta 1848 se je udeležil revolucije. Kasneje je bil obsojen zaradi nemoralnih pesmi. Zašel je v dolgove in se do smrti prepiral z založniki. Po svoji življenjski poti je bil zgled »prekletega umetnika«. Zadnji dve leti svojega življenja je preživel delno paraliziran v »maisons de santé« v Bruslju in Parizu, kjer je njegovo življenje ugasnilo leta 1867. Ljubitelji poezije se še danes ustavljajo ob njegovem poslednjem počivališču na pokopališču Montparnasse v Parizu.
Nekoč ga je neka priletna gospa vprašala: »No, gospod Baudelaire, koliko let bi mi prisodili?« Pesnik se je vljudno nasmehnil in odgovoril: »Le zakaj naj bi vam jih še prisojal, ko jih imate že brez tega dovolj.«
Pregovori in reki
Sledovi mnogih zločinov vodijo v prihodnost. (Stanislav Jerzy Lec)
Kdor se pred enim priklanja, kaže drugemu hrbet. (turški pregovor)
Ženska lahko zapusti moškega, svoje obleke pa nikoli. (Erich Maria Remarque)
Nič ni vredno pridobiti za stalno, razen smeha in ljubezni prijateljev. (Hilaire Belloc)
Smeh ni greh
»Znašel sem se v zelo težkem položaju. Moja tašča in jaz ...« »Že vem. Sprla sta se ...« »Ravno to me skrbi. Kako to, da se še nikoli nisva sprla?«
»Ali ti ni jasno, da hodi Stane s teboj samo zaradi denarja?« »Ni res. Poročil bi me, četudi ne bi imela ničesar.« »Potem je pa še večji osel, kot sem mislila.«
Nasvet mladim nevestam: »Ljubite svojega bližnjega – seveda po tem, ko ste prepričane, da mož ne bo nepričakovano prišel.«