Neskončno potovanje Alme M. Karlin
»Celjanka Alma M. Karlin (12. 10. 1889–14. 1. 1950), pisateljica in novinarka, svetovna popotnica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in teozofinja, je v letih 1919–1927 prepotovala svet. Potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala s sprotnim delom; med drugim s poučevanjem jezikov ter s prevajanjem in pisanjem novinarskih prispevkov, ki so jih objavljali številni evropski časopisi. Narava njenega potovanja jo po mojih dognanjih uvršča med največje popotnike vseh časov. Na svoji življenjski poti, fascinantni za opazovalca, je Alma M. Karlin presegla vse mogoče meje. Kot sem nekoč že zapisala; presegla je meje telesnih omejitev, meje svojega spola, meje družbenega sloja, ki mu je pripadala, meje svoje skonstruirane nacionalne identitete, meje fizičnih razdalj, presegla je tudi meje duha časa. Še danes so zato njene ideje sveže in aktualne – pravzaprav so brezčasne – ter nagovarjajo in navdihujejo vedno večji krog ljudi. Bila je pogumna. Samosvoja. Neuklonljiva. Ukaželjna. Osredotočena na cilj. V tem duhu jo je vzgajal oče Jakob Karlin in vse to lahko razberemo iz kljubovalnega izraza na obrazu deklice z deško pričesko. Že takrat je v svojem okolju veljala za drugačno in bila nesprejeta. Tako je bilo do konca njenega življenja in še desetletja po njeni smrti. Bila je žrtev konstruktov – v knjigi sem jih osvetlila sedem –, ki so jim botrovali nerazumevanje, govorice in klevete, zavist, interesi posameznikov in skupin, preračunljivost, površnost in nestrokovnost raziskovalcev. Pa tudi strah; nekateri, ki so jo poskušali prikazati kot noro in minimalizirati pomen njenega dela, so jo obenem nadzirali in ji stregli po življenju … Družbena percepcija Alme M. Karlin se je v zadnjih dvajsetih letih dramatično spremenila. Od zmešane babe, čudakinje, čarovnice, lezbijke, ki sovraži moške, nemškutarke in celo nacistke do znamenite osebnosti, upodobljene na poštni znamki (2019). Posvečena ji je bila velika pregledna razstava v Cankarjevem domu (2017), njeno ime zdaj najdemo tudi v šolskih učbenikih. Najprej pa je bilo treba njeno podobo osvoboditi navlake, ki so ji jo ljudje iz različnih nagibov nadeli skozi čas.« (str. 7 in 9)
Ta knjiga je prvi celoviti in znanstveni prikaz življenja in naporov svetovne popotnice Alme Karlin. V času, ko zaradi pandemije potovanja v daljne svetove sploh niso mogoča ali pa si nanje ne upamo, je branje te in njenih knjig prava tolažba in hkrati navdih za čase, ko bo potovati spet mogoče.