Težki časi tudi za bančni sistem

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 10:35

Prihodki bank se zaradi manjšega obsega kreditiranja in manjše donosnosti naložb zmanjšujejo, hkrati se povečujejo stroški oslabitev in rezervacij.

Kranj – V Banki Slovenije so ocenili delovanje bančnega sistema v razmerah pandemije novega koronavirusa. Kot ugotavljajo, so banke s posojili različno izpostavljene do storitvenih dejavnosti, ki jih je kriza najbolj prizadela in v katerih je velika verjetnost za dolgotrajnejšo krizo. Oktobra je delež posojil gostinski dejavnosti, ki najbolj občuti posledice pandemije, znašal 5,4 odstotka vseh bančnih posojil podjetniškemu sektorju.

Denarna politika se je na ekonomsko krizo odzvala z umirjanjem zaostrenih razmer na finančnih trgih ter z zagotavljanjem likvidnosti bankam in podjetjem. V Banki Slovenije so k ohranitvi finančne stabilnosti prispevali tudi z ukrepi makrobonitetne politike. Tako so bankam omejili možnost delitve dobička do aprila prihodnjega leta, s tem so dosegli, da bodo banke povečale razpoložljivi kapital in postale bolj odporne na tveganja, ki jih prinaša kriza. Še naprej veljajo tudi ukrepi glede kreditiranja prebivalstva, vendar so se prilagodili razmeram in omogočili bankam, da pri izračunu kreditne sposobnosti posojilojemalca ne upoštevajo začasnega izpada dohodkov. Delež odloženih posojil podjetjem in prebivalstvu je bil oktobra skoraj 13-odstoten in je bil med višjimi v Evropi, v gostinstvu kot najbolj prizadeti dejavnosti pa je bil odlog odobren za večino vseh posojil.

Poslovanje bank v zaostrenih razmerah za zdaj še lajšajo sprejeti protikrizni ukrepi. V prvih devetih mesecih so banke ustvarile dokaj visok dobiček, 414 milijonov evrov, ob koncu leta naj bi po oceni Banke Slovenije znašal nekaj več kot 300 milijonov evrov, vendar bi brez enkratnega učinka (združitve dveh bank) znašal le tretjino tega zneska. Kreditna aktivnost bank se je znižala, močno se je povečal pritok vlog. Prihodki bank se zaradi manjšega obsega kreditiranja in manjše donosnosti naložb zmanjšujejo, hkrati se povečujejo stroški oslabitev in rezervacij. Tveganja za finančno stabilnost so se zelo povečala, v Banki Slovenije ob tem poudarjajo tudi vse večje dohodkovno in kreditno tveganje v bankah.

Bančni sistem bo tudi v prihodnjih letih po oceni Banke Slovenije ostal kapitalsko in likvidnostno robusten, vendar pa v prihodnjem letu in v letih, ko se bodo iztekli moratoriji in interventni ukrepi, pričakujejo poslabšanje kvalitete kreditnih portfeljev in večji pritisk na dobičkonosnost bank, do konca leta 2022 bi se lahko precej povečala tako obseg kot delež nedonosnih terjatev.