Najmanj jih je na »bolniški« v Kranju, največ na Jesenicah

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 18. februar 2020 / 21:49

Na zadnji dan leta 2019 je bilo v kranjski območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na bolniškem dopustu 2775 zavarovanih oseb, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju 2018.

Kranj – »Naraščanje bolniškega dopusta v Sloveniji je mogoče povezati z različnimi dejavniki, predvsem pa z rastjo števila zaposlenih, staranjem in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva, dolgotrajnejšimi postopki diagnostike in zdravljenja ter spremenjenimi razmerami na delovnih mestih,« je pojasnila Nataša Čarman Korenjak, direktorica kranjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V kranjski območni enoti je odstotek aktivnega prebivalstva na bolniškem dopustu 31. decembra 2019 znašal 2,87 odstotka (slovensko povprečje je 2,86 odstotka). Najnižji je bil v Izpostavi Kranj, 2,58 odstotka, sledijo Izpostava Škofja Loka z 2,66 odstotka, Izpostava Radovljica z 2,72 odstotka, Izpostava Tržič s 3,16 odstotka in pa Izpostava Jesenice s 4,13 odstotka bolniških dopustov, kar je med najvišjimi v Sloveniji.

Na zadnji dan leta 2019 je bilo v kranjski območni enoti ZZZS na bolniškem dopustu 2775 zavarovanih oseb, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2018. »Beležimo visok porast števila zavarovanih oseb, ki so na bolniškem dopustu nad tri leta. Trenutno pa je 13 zavarovancev takšnih, ki so na bolniškem dopustu več kot pet let. Viša se tudi odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca tako v breme delodajalca kot v breme ZZZS,« je povedala Nataša Čarman Korenjak. Največji porast izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS je pri zavarovancih, starejših od petdeset let, najpogostejši razlog obravnave pa so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. V letu 2018 so odhodki ZZZS za nadomestila znašali dobrih 347 milijonov evrov (v kranjski območni enoti nekaj čez 32 milijonov), v lanskem letu pa že nekaj več kot 381 milijonov evrov (v kranjski območni enoti skoraj 39 milijonov). »Zdravstveni absentizem nikakor ne izhaja le iz zdravstvenega stanja zaposlenega, temveč je posledica delovnih, socialnih, ekonomskih, ekoloških in drugih dejavnikov, ki so jim izpostavljeni delavci, in je zaradi tega ne le zdravstveni, temveč tudi ekonomski in socialni ter družbeni problem,« je opozorila direktorica kranjske območne enote ZZZS in dodala, da je za obvladovanje naraščajoče problematike ključno tudi sodelovanje med vsemi deležniki v lokalnem okolju. Oktobra lani je že bilo regijsko srečanje na temo zdravstvenega absentizma. »Trenutno v Sloveniji tudi še ni izdelanih sistemov in uveljavljenih mehanizmov za pomoč pri vračanju delavcev na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti ter učinkovite rehabilitacije,« je še omenila Nataša Čarman Korenjak.