Ta čudoviti Novinčev svet
V Galeriji Franceta Miheliča v Kašči so predstavili monografijo slikarja Franca Novinca, ki je pred dnevi izšla pri založbi Modrijan. Večni iskalec mnogoterih čudes iz domačega okolja.
Škofja Loka – Ni naključje, da je bila predstavitev monografije prav v Galeriji Franceta Miheliča. Pri njem in Maksimu Sedeju je namreč Franc Novinc leta 1964 diplomiral iz slikarstva na takratni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Naključje tudi ni številna publika, ki je prisluhnila tokratnim govornikom: avtorjema besedil v monografiji Aleksandru Bassinu, dr. Jožefu Muhoviču (manjkala je Tina Bizjak), kustosinji Loškega muzeja Barbari Sterle Vurnik in seveda priljubljenemu slikarju, domačinu z Godešiča Francu Novincu. V galeriji je bil ob dogodku na ogled tudi izbor del iz različnih obdobij umetnikovega več kot pet desetletij dolgega ustvarjanja.
»Našega nocojšnjega osrednjega gosta dobro poznate številni Ločani, saj ga vedno znova srečujete, ko se sprehodi po starem mestnem jedru. Novinc je tudi umetniško močno povezan z domačim krajem, predvsem kmečkim okoljem in naravo svojega rojstnega kraja Godešič, kjer živi tudi danes in od koder pravzaprav nikoli ni odšel,« je večer odprla Sterle Vurnikova in na začetku orisala nekaj pomembnejših podatkov iz umetnikovega življenjepisa. Sprva je deloval kot restavrator na Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani in bil svobodni umetnik, leta 1986 je bil izvoljen za docenta, 1991 za izrednega in 1996 za rednega profesorja za risanje in slikanje na ljubljanski akademiji. Je dobitnik številnih nagrad, leta 1984 tudi nagrade Prešernovega sklada, ob njegovi sedemdesetletnici leta 2008 pa so mu Ločani podelili naslov častnega občana.
V svojem prepoznanem slogu je ustvarjalno zorel skozi različne umetniške smeri, v začetku z ekspresivno figuraliko, z deli, ki jih je zaznamovala erotična tematika, kasneje se ga je dotaknil pop art, znana so dela iz obdobja novega realizma, od devetdesetih let naprej pa se je vedno bolj posvečal barvi, skozi katero prikazuje svoje čudenje tako nad naravnim kot preprostim kmečkim okoljem, ki ga obdaja. Poznamo Novinčeve motive, kot so polja ajde, žabji mrest, močvirja, vran na polju, vozovi s snopi sena. Vsi pogovori z njim se končajo pri naravi. Imamo občutek, da živi v sožitju z njo, kot človek in umetnik.
Monografija ima tri dele. V prvem so eseji, temu sledi katalog umetnikovih del od leta 1967 do 2019, tretji del pa je dokumentaren s popisom razstav, nagrad, dodana je bibliografija, seveda pa celotno knjigo spremljajo reprodukcije izbranih del iz vseh obdobij. Na predstavitvi monografije sta v nadaljevanju spregovorila oba pisca besedil. »Novinčeva slikarska duša je taka, da ne počiva na lovorikah. Duši bi lahko rekel: 'Veliko slik imaš, počivaj, ogleduj si jih.' A on ni take sorte,« Novinca opisuje slikarski kolega z akademije Jožef Muhovič. »Njegove slike izhajajo iz življenja, a čeprav se nam zdi, da gre za barviti, skoraj pravljični svet preteklosti, Novinc stoji z obema nogama v sodobnem času.«
Aleksander Bassin je že v šestdesetih letih pisal o Novinčevih razstavah. »Rdeča nit Novinčevih slik je zagotovo razmerje do krajine, ki ga obkroža, in njene modifikacije. Novinc zna v tradicionalno krajino vkomponirati sodobne elemente, da ti ne delujejo več kot tujek.«
Franc Novinc je zbranim govoril o svojih slikarskih spominih iz Himalaje, ko je kot slikar tja odšel z alpinistično odpravo, spomnil se je ptic, ki so ga v kruti ledeni pokrajini med risanjem trkale po glavi in preverjale, ali je že zmrznil. »Vsaka slika ima svojo zgodbo in svoj čas, tako cvetoči kostanji med smrekami kot kalužnice pod z Osovnikom v ozadju ali pa kresna noč, ki jo opazujem skozi okno …,« pove priznani škofjeloški slikar, katerega monografija je vrhunski izdelek. Oblikoval jo je prav tako slikar Marko Tušek, sin Novinčevega slikarskega kolega Vinka Tuška. Slikar se je v zaključku zahvalil tudi založniku Branimirju Nešoviću za pogum, da je izdal monografijo, njen izid pa je podprla tudi Občina Škofja Loka.