Likovni in pesniški vrhunci
Novi stalni muzejski postavitvi o življenju in delu dr. Franceta Prešerna so v galeriji Prešernove hiše dodali občasno razstavo del Prešernovih nagrajencev iz vrst pesnikov in likovnikov.
Kranj – Ob 220. obletnici Prešernovega rojstva so 3. decembra v prvem nadstropju Prešernove hiše simbolično odprli novo muzejsko postavitev o pesnikovem življenju in delu, ki pa trenutno ni na ogled javnosti, saj je hiša zaradi aktualnih ukrepov ob pandemiji ta čas še zaprta. Decembra vsako leto v Gorenjskem muzeju prav tako v galeriji v pritličju pripravijo razstavo, povezano s pesnikom. Tudi tokrat.
Na novi stalni razstavi so sobo pomočnikov v Prešernovi odvetniški pisarni, obeh pisarjev Andreja Rudolfa in Primoža Sokliča, namenili tudi pesnikom, Prešernovim nagrajencem. »Ti predstavljajo živo vez s Prešernom, saj v kulturnem smislu nekako veljajo za njegove naslednike. Da bi ta del zares poudarili, smo jim ob odprtju stalne postavitve namenili tudi občasno razstavo v galeriji v pritličju,« pojasnjuje avtor koncepta postavitve Gašper Peternel in dodaja: »Želeli smo na karseda izčiščen način ujeti idejo pravzaprav obeh razstav, tako stalne kot občasne, da je v središču Prešernove hiše tokrat res poezija. Da obiskovalca obrnemo k poeziji. Brez nepotrebnih dodatkov in pojasnil.«
Razstavljena likovna dela vrhunskih umetnikov, lahko bi rekli slovenskih klasikov dvajsetega stoletja, je muzeju posodila Galerija Prešernovih nagrajencev, v kateri je zelo bogata zbirka del prejemnikov te nagrade. V galeriji lahko občudujemo dela Maksima Gasparija, Rika Debenjaka, Maksima Sedeja, Lojzeta Spacala, Iveta Šubica, Gabrijela Stupice, Marjana Pogačnika, Bogdana Borčića, Štefana Planinca, Staneta Kregarja in drugih. Kot pove Peternel, so likovna dela različna, nekatera povezana s Prešernom, večinoma pa motivno abstraktna.
Med slikami in tudi v prostoru lahko prebiramo tudi pesmi, katerih izbor je prav tako pripravil Peternel. Gre za 26 pesnikov, Prešernovih nagrajencev, med njimi so: Tone Pavček, Matej Bor, Veno Taufer, Lojze Krakar, Mile Klopčič, Niko Grafenauer, Edvard Kocbek, Ciril Zlobec, Miroslav Košuta in drugi. Za vizualno zelo učinkovito postavitev je zaslužen slikar Marko Tušek, ki je galerijo spremenil v pravi umetniški ambient.