Bistvena je vedoželjnost

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 14. december 2020 / 17:35

Na Strokovni gimnaziji Šolskega centra Kranj so minuli četrtek pripravili drugi dogodek Inženirke in inženirji bomo!, ki je tokrat potekal na daljavo na spletni platformi MS Teams.

Kranj – V sklopu dogodka Inženirke in inženirji bomo! so na Strokovni gimnaziji predstavili svoje inovativne oblike dela, dijaki Krištof Mohorič, Marko Manojlovič, Jaka Ropret in Tadej Valjavec pa so v Bitki talentov pokazali svoje inovacije. Na okrogli mizi so uspešni posamezniki, med katerimi so tudi njihovi nekdanji dijaki, predstavili svoj pogled na to, kako izbrati karierno pot in biti pri tem uspešen.

»Danes želimo pokazati pozitivne stvari, ki se dogajajo v naših šolah kljub izrednim razmeram; da pokažemo, kakšen potencial mladih talentov, inovatorjev in izumiteljev imamo v Sloveniji,« je v uvodu poudarila ravnateljica strokovne gimnazije Lidija Goljat Prelogar in dodala, da tudi na ta način želijo mlade navdušiti za inženirstvo. Inovativne dijake v njihovi šoli so letos povezali v klub Glave skupaj in tudi četrtkov dogodek je bil plod njihovega dela, je ponosna ravnateljica. Po predstavitvi inovativnih pristopov k izobraževanju in inovacij, ki so plod dela dijakov strokovne gimnazije, je sledila okrogla miza, na kateri so svojo študijsko in karierno pot predstavili: nominiranka za inženirko leta 2020 Lea Pilić iz podjetja LTH Castings; ekspertinja tehnologije izdelkov v podjetju Novartis v Sloveniji Maja Kus; direktor sektorja proizvodnja in tehnologija v Iskratelu Jernej Polič, Java razvijalec v podjetju Genis Domen Balantič in pilot helikopterja v Slovenski vojski poročnik Miha Triler. Vsi so se odločili za zahtevne izobraževalne in karierne poti, a prav to jih je pripeljalo do poklicev, ki jih resnično opravljajo z veseljem. »Sam sem že od otroštva dalje govoril, da bom pilot helikopterja, in sem potem ves čas zasledoval ta cilj,« je priznal Miha Triler in ob tem mladim svetoval, naj sledijo svojim željam, četudi se jim zdijo še tako nedosegljive. »Pot do mojega poklica je bila dolga, naporna, a če se zdaj ozrem nazaj, je bilo vsekakor vredno, saj je pomembno, da sem zadovoljen s tem, kar sem dosegel, in to je najbrž najtežje v življenju – da si zadovoljen sam s sabo. Če ti to uspe, tudi vnaprej veš, da ni nič pretežko.« Tudi Lea Pilić je priznala, da ji pomeni izziv lotiti se novih stvari, zato z veseljem poprime za vsako novo delo na oddelku za avtomatizacijo procesov v podjetju LTH Castings, kjer je zaposlena. Čeprav dela v izrazito moškem kolektivu, se s sodelavci odlično razume, je poudarila in v inženirske poklice povabila tudi dekleta, saj verjame, da je vse možno, samo voljo je treba imeti.

Gostje so odgovarjali tudi na vprašanja dijakov, ki jih je med drugim zanimalo, ali je delo inženirja bolj samostojno ali gre za timsko delo. Kot je pojasnil Jernej Polič, je potrebna kombinacija obojega. »V nekem večjem podjetju sam ne moreš doseči velikih premikov, za to potrebuješ tim, s katerim si skupaj prizadevate za isti cilj.« Tudi Lea Pilić je prepričana, da ekipno delo pripomore, da dosegajo ne samo dobre, ampak odlične rezultate. Na vprašanje, katere lastnosti so potrebne za večjo zaposljivost, je Domen Balantič odgovoril, da so poleg tehniškega znanja pomembne tudi »mehke« veščine: »Da znaš delovati v skupini, se prilagajati, podajati mnenja in jih argumentirati,« je razložil in dodal, da so mu osebno precej pomagale izkušnje, ki jih je med študijem pridobil pri delu v Klubu študentov Kranj, kjer je bil najprej vodja projektov in kasneje v upravnem odboru. »Tako sem dobil vpogled v vodenje organizacije, kar mi vsak dan pride prav.« Pri zaposlovanju novih sodelavcev pa se Jerneju Poliču zdi bistveno, da pri kandidatih zazna vedoželjnost – da želijo doseči več in so pripravljeni pogledati tudi zunaj svojih ustaljenih okvirjev. »Tudi če česa ne znaš, ti mora to predstavljati izziv, ne težavo.« Dijake je še zanimalo, kako v podjetjih poteka delo v sedanjih razmerah epidemije. Po besedah Jerneja Poliča razmere vsekakor niso optimalne, čeprav se poskušajo prilagajati, kolikor je le mogoče. »A epidemija že vpliva na celoten proces, saj 'ubija' produktivnost. Vse omejitve tudi v zasebnem življenju namreč vplivajo na našo psiho, razpoloženje v timih se slabša, zato upam, da bodo vsaj prihajajoči prazniki prinesli nekaj veselja in se januarja vrnemo v normalne tire.«