Valentin Oman med delom v ateljeju v rodnem Štebnu pri Bekštajnu / Foto: Andrej Doblehar

Film o Valentinu Omanu

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu razpisuje že XIX. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Na natečaju bodo upoštevana dela, zagovarjana v obdobju med 1. novembrom lani in 31. decembrom letos. Najboljše naloge bodo nagrajene. Urad bo naloge sprejemal do vključno 15. februarja leta 2021. Besedilo razpisa je objavljeno na spletni strani Urada.

Valentin Oman, osrednji slovenski likovni ustvarjalec na avstrijskem Koroškem, prejemnik mnogih avstrijskih in slovenskih priznanj ter dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil rojen leta 1935 v Štebnu (St. Stefan) v občini Bekštajn (Finkestein) pri Beljaku, kjer tudi živi in ustvarja. Valentin Oman je tako kot mnogi koroški slovenski intelektualci obiskoval gimnazijo na Plešivcu nad Gosposvetskim poljem, nato pa se je likovno izobraževal na Dunaju in v Ljubljani. Je umetnik, ki ustvarja v raznolikih slikarskih, grafičnih in kiparskih tehnikah, s svojimi umetninami pa je zaznamoval številne šole, kulturne ustanove, cerkve, pokopališke vežice, parke in druge javne objekte na Koroškem. Omana poznamo kot avtorja za Koroško značilnih postnih prtov, spominskih obeležij in Piranskega križevega pota, ki ga je naslikal pod vtisom krvave vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Za Valentina Omana je človek likovni in idejni program in osnova, zato je v najrazličnejših oblikah upodobljen v skoraj vseh delih iz njegovega bogatega opusa. Predvsem pa je Valentin Oman zaveden Slovenec. Ko je Koroški vladal deželni glavar dr. Jörg Haider, v svoji deželi kljub številnim vabilom iz protesta ni razstavljal. Šele po koncu Haiderjeve vladavine je znova stopil na koroški javni prostor. V svojem dolgem in bogatem ustvarjalnem obdobju je razstavljal v najbolj znanih avstrijskih galerijah, letošnjo jesen tudi v znameniti dunajski Albertini, in večkrat tudi v Sloveniji.

V počastitev slikarjeve petinosemdesetletnice in ob stoletnici koroškega plebiscita nastaja dokumentarni film, ki ga bodo na prvem programu Televizije Slovenije predvajali v nedeljo, 20. decembra. V njem bo sam umetnik govoril o sebi, o svojem delu in svojih pogledih na koroško stvarnost in prihodnost, o njem pa številni rojaki in predstavniki ustanov na Koroškem in na Dunaju. Scenarij za film je napisal Andrej Doblehar, režirala pa ga je Petra Hauc.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 12. december 2008 / 07:00

Romuni kradli po trgovinah

Trije Romuni so osumljeni, da so septembra kradli po trgovskih centrih na Jesenicah.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 29. december 2006 / 06:00

Komentar: Drugi spol

Po noveli volilnega zakona je morala biti na kandidatnih listah za letošnje lokalne volitve zagotovljena 20-odstotna zastopanost drugega spola, ob parlamentarnih leta 2008 pa naj bi bila...

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Sedmica: Meka črnih gradenj

Agonija družine Strojan je, vsaj za zdaj, končana. Država jim je najprej porušila streho nad glavo, takoj za tem pa jih je sprejela v svoje naročje in jih preselila v Roje, v enonadstr...

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Orkester je škofjeloški pušeljc

Dalmatinec Ivo Gulič, rojen leta 1935 v Sinju v Dalmaciji, je prevzel vodenje škofjeloškega pihalnega orkestra leta 1957. Pretekli teden se je legendarni "barba" kot kapelnik uradno poslovil od njega.

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Med sosedi

Železna Kapla na avstrijski strani mejnega prehoda Jezerski Vrh je v nedeljo, 24. decembra, spokojna pričakovala sveti večer. Gostinski lokali so bili večinoma zaprti, le trg in o...

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Reci mi kar Ana

Nasilje je bilo del mojega življenja