Valentin Oman med delom v ateljeju v rodnem Štebnu pri Bekštajnu / Foto: Andrej Doblehar

Film o Valentinu Omanu

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu razpisuje že XIX. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Na natečaju bodo upoštevana dela, zagovarjana v obdobju med 1. novembrom lani in 31. decembrom letos. Najboljše naloge bodo nagrajene. Urad bo naloge sprejemal do vključno 15. februarja leta 2021. Besedilo razpisa je objavljeno na spletni strani Urada.

Valentin Oman, osrednji slovenski likovni ustvarjalec na avstrijskem Koroškem, prejemnik mnogih avstrijskih in slovenskih priznanj ter dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil rojen leta 1935 v Štebnu (St. Stefan) v občini Bekštajn (Finkestein) pri Beljaku, kjer tudi živi in ustvarja. Valentin Oman je tako kot mnogi koroški slovenski intelektualci obiskoval gimnazijo na Plešivcu nad Gosposvetskim poljem, nato pa se je likovno izobraževal na Dunaju in v Ljubljani. Je umetnik, ki ustvarja v raznolikih slikarskih, grafičnih in kiparskih tehnikah, s svojimi umetninami pa je zaznamoval številne šole, kulturne ustanove, cerkve, pokopališke vežice, parke in druge javne objekte na Koroškem. Omana poznamo kot avtorja za Koroško značilnih postnih prtov, spominskih obeležij in Piranskega križevega pota, ki ga je naslikal pod vtisom krvave vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Za Valentina Omana je človek likovni in idejni program in osnova, zato je v najrazličnejših oblikah upodobljen v skoraj vseh delih iz njegovega bogatega opusa. Predvsem pa je Valentin Oman zaveden Slovenec. Ko je Koroški vladal deželni glavar dr. Jörg Haider, v svoji deželi kljub številnim vabilom iz protesta ni razstavljal. Šele po koncu Haiderjeve vladavine je znova stopil na koroški javni prostor. V svojem dolgem in bogatem ustvarjalnem obdobju je razstavljal v najbolj znanih avstrijskih galerijah, letošnjo jesen tudi v znameniti dunajski Albertini, in večkrat tudi v Sloveniji.

V počastitev slikarjeve petinosemdesetletnice in ob stoletnici koroškega plebiscita nastaja dokumentarni film, ki ga bodo na prvem programu Televizije Slovenije predvajali v nedeljo, 20. decembra. V njem bo sam umetnik govoril o sebi, o svojem delu in svojih pogledih na koroško stvarnost in prihodnost, o njem pa številni rojaki in predstavniki ustanov na Koroškem in na Dunaju. Scenarij za film je napisal Andrej Doblehar, režirala pa ga je Petra Hauc.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / sreda, 6. april 2022 / 10:10

Iščejo oskrbnika Koče na Kriški gori

Križe – Planinsko društvo Križe je objavilo razpis za oskrbovanje Koče na Kriški gori v letni in zimski sezoni 2022/2023. Iščejo oskrbnika oziroma oskrbniško ekipo, prijave sprejemajo do vključno p...

Objavljeno na isti dan


Tržič / petek, 11. december 2020 / 09:48

Akademije ne bo, podelili bodo priznanja

Tržič – Dvanajsti december je pomemben datum v zgodovini Tržiča, saj je leta 1492 dobil posebne trške pravice in svoboščine in bil iz vasi povzdignjen v trg. Slavnostne akademije ob letošnjem občin...

Šport / petek, 11. december 2020 / 16:49

Loški rokometaši izgubili v Izoli

Škofja Loka – Minulo sredo je na zaostali tekmi petega kroga rokometne Lige NLB ekipa Urbanscape Loka gostovala pri ekipi Butan plin Izola in izgubila z rezultatom 27 : 22 (14 : 10). Jutri ob 18. u...

Kronika / petek, 11. december 2020 / 16:49

Odvetniki svetujejo tudi letos

Slovenski odvetniki bodo letos že desetič izvedli dan odvetniške pravne pomoči pro bono.

Šport / petek, 11. december 2020 / 16:48

Jutri nov hokejski derbi

V Hali Tivoli bo jutri obračun med ekipama SŽ Olimpija in SIJ Acroni Jesenice.

Radovljica / petek, 11. december 2020 / 15:47

Stari most so že porušili

Danes so v sklopu del pri rekonstrukciji gorenjske železniške proge porušili stari most nad radovljiško železniško postajo.