Pregnanec Franc Maselj - Podlimbarski

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (278)

V Spodnjih Lokah pri Domžalah, pri Krašnji pod Limbarsko goro, se je 23. novembra 1852 rodil vojak, pisatelj, računski stotnik v avstro-ogrski vojski Franc Maselj s psevdonimom Podlimbarski. Umrl je pregnanec, potem ko si je vse življenje zaman želel priti v domovino. Zaradi romana z jugoslovansko politično idejo Gospodin Franjo je prišel pred častno vojaško sodišče. Odvzeli so mu stotniški čin. Masljevo najobsežnejše delo Gospodin Franjo je nastalo na podlagi doživetij med službovanjem v Tuzli in ob spoznavanju avstro-ogrske uprave v BiH. Zagovarjal je razvoj »lastnih sil« in se pridružil novoilirstvu Frana Ilešiča. Leta 1916 je bil kot politično sumljiv konfiniran in poslan v Pulkau blizu moravske meje, kjer je umrl.

Masljev oče polgruntar Valentin in mati Jožefa, rojena Žibert, sta imela šest otrok. Po nasvetu vnetega narodnjaka župnika Jurija Varla so Franca poslali v drugi razred v Ljubljano. Tam je pokazal veliko nadarjenost, saj je bil vedno med prvimi učenci. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, je izstopil iz šole, da bi šel kot prostovoljec nad Italijane. Odklonili so ga, ker je bil premlad.

V Ljubljani je živel borno življenje med knjigami in dijaškimi igrami. Bolj kot s šolo se je ukvarjal z branjem leposlovja in se v dobi taborov navduševal za narod. Ker je težko živel, si je pomagal z inštrukcijami, toda inštrukcije intimne znanke stotnika pl. Pilpacha so bile usodne. Obdolžili so ga razmerja z učenko in na migljaj šolskega vodstva je Maselj kot sedmošolec izstopil.

Jeseni leta 1872 je odšel v Maribor k 10. dragonskemu polku, naslednje leto pa je bil premeščen k 8. (češkemu) dragonskem polku v Št. Jurij pri Požunu (Bratislavi), kjer je ostal tri leta. Po štirih letih je dal vojaščini slovo in je na novega leta dan 1877 prišel v Ljubljano. Upal je, da bo dobil primerno službo, toda vse prošnje za občinskega tajnika in pomožne pisarniške službe pri ljubljanskih narodnih veljakih so bile zaman. K vojakom se je vrnil v upanju, da po nadaljnjem službovanju morda najde primerne službe v domovini, vendar vojaške suknje ni več slekel. Napravil je izpit za častnika, leta 1884 je postal poročnik, leta 1889 nadporočnik in leta 1895 stotnik.

Vojaščino je občutil kot »babilonsko sužnost«. Neprestano ga je mučilo. Po 32 letih vojaške službe se je upokojil. Ko je bil kmalu ob svetovni vojni zaplenjen njegov roman Gospodin Franjo in zaradi njega razpuščena Slovenska matica, je bil poklican pred vojaško častno sodišče. Dolžili so ga veleizdaje, 21. aprila 1915 je prejel odlok, da je izgubil oficirsko čast, 3. junija 1916 pa je bil konfiniran v Ober-Hollabrunnu in nato v Pulkavi. Leta 1917 je komisija odločila, da si lahko izbere bivališče zunaj vojnega ozemlja. Prosil je za Celje ali Zagreb, toda rešitve in potnega lista ni dočakal. Dne 18. septembra 1917 ga je na sprehodu zadela kap in naslednjega dne je umrl.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Rudolf Maister je 23. novembra 1887 razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustil. Tako je k Sloveniji priključil večji del slovenskega območja Štajerske in Koroške.

Listino o župniji Kranj Šmartin je rimsko-nemški kralj Henrik II. izdal 24. 11. 1002. S tem je Loškemu gospostvu freisinških škofov pridružil svojo posest Stražišče.

Salzburški škof Virgil je umrl 27. 11. 784. Imenovali so ga tudi apostol Karantanije. Leta 757 ga je prosil karantanski knez Hotimir, da bi obiskal in utrdil v veri »kristjane njegovega plemena«. Tako se je začelo pokristjanjevanje Slovencev.

V Radovljici se je 28. 11. 1797 rodil nadškof in metropolit ilirski Andrej Gollmayr.

V Kamniku se je 29. 11. 1795 rodil verski in družbeni reformator Andrej Bernard Smolnikar. V ZDA je ustanavljal naselbine v smislu utopičnega socializma.