Nezadovoljni s prometno ureditvijo

Občinski svet v Šenčurju je zavrnil občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za drugo fazo urejanja poslovne cone severno od državne ceste. Moti jih še en predviden uvoz na to območje.

Šenčur – V sredo je občinski svet v Šenčurju obravnaval občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) Še-36 IG, ki se nanaša na del zemljišča na jugozahodnem robu naselja Šenčur, na južni strani omejen z glavno cesto Kranj–Brnik. Na tem delu je predvidena širitev gospodarske cone. Za prvo fazo so OPPN sprejeli že pred dvema letoma, manjši del, ki ga je tokrat obravnaval občinski svet, pa je bil takrat izvzet iz obravnave.

Med svetniki je bila največje pozornosti deležna prometna rešitev za to območje. V prvi fazi OPPN so predvideni trije uvozi: rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka na državno cesto na vzhodni strani (uvoz in izvoz), nov izvoz na državno cesto na severozahodni strani in nov uvoz z državne ceste; za potrebe druge faze pa se uredi še en nov uvoz. Rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka in ureditev novih priključkov na državno cesto bosta izvedena v dveh fazah. Začasno se rešitve prilagodijo obstoječemu stanju državne ceste, končne ureditve priključkov pa se uskladijo in izvedejo sočasno z rekonstrukcijo in preureditvijo državne ceste v štiripasovnico. Kot navajajo pripravljavci dokumenta, je prometna rešitev usklajena z državno direkcijo za infrastrukturo, izdelana in potrjena je bila tudi strokovna podlaga, ki je prestala tudi revizijo.

Občinske svetnike je zmotilo dejstvo, da je v dolžini nekaj sto metrov ob državni cesti toliko uvozov v cono. Nato so prisluhnili tudi stališču občine, ki nasprotuje takšni prometni rešitvi, prav tako je nasprotovala opravljeni reviziji. Razlog, da se stvar že tako dolgo vleče (OPPN za to območje nastaja sedem let) in da je bilo majhno območje, ki je tokrat v obravnavi, takrat izločeno iz OPPN, je v neusklajenosti med lastniki. Svetniki so prepričani, da bi se morali ti dogovoriti o enotnem uvozu v poslovno cono, znotraj nje pa bi bila prav tako urejena cestna povezava. Štirje uvozi, na vsakih dvesto metrov po eden, po njihovem mnenju pomenijo zastoje v prometu in tudi ne prispevajo k prometni varnosti. Ob glasovanju zato dokumenta niso podprli.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 5. julij 2023 / 18:59

Zasilno padalo je odprl še zadnji hip

Ribčev Laz – Blejski policisti so bili v petek okoli 11.45 obveščeni o padcu 35-letnega jadralnega padalca iz Madžarske v Bohinjsko jezero. Po ugotovitvah policistov je v sklopu šolanja izvajal man...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 23. februar 2018 / 07:00

Nova disciplina

Olimpijske igre gredo h koncu, le še tri dni manjka do zadnjega uradnega stavka iger: Nasvidenje Pjongčang – dobrodošli v Pekingu, kjer se bo v zavetju petih krogov tekmovalo čez štiri leta. Sicer...

Gospodarstvo / sobota, 24. februar 2018 / 00:15

Nova dražba za Globus bo aprila

Kranj – V okviru stečajnega postopka za družbo Globus trgovina bo 18. aprila nova javna dražba za prodajo nepremičnin. Najprej bodo poskušali prodati nepremičnine kot celoto za izklicno ceno nekaj...

Tržič / sobota, 24. februar 2018 / 00:14

Kako sem postal Slovenec

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja je pred dnevi, ko so bile še žive sledi kulturnega praznika, gostila Nebojšo Popa-Tasića in domačina Luko Ropreta z glasbeno predstavo Kako sem postal Slovenec.

Kronika / sobota, 24. februar 2018 / 00:10

Odstranili nevaren raketni motor

Škofja Loka – Na Partizanski cesti v Škofji Loki sta pripadnika državne enote za NUS odstranila in do uničenja shranila na varno najdeni raketni motor protitankovskega izstrelka iz druge svetovne v...

Gospodarstvo / sobota, 24. februar 2018 / 00:10

Iz državnih gozdov večji donos za državo

Kranj – Družba Slovenski državni gozdovi, ki gospodari z gozdovi v državni lasti, je lani prodala 1,14 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov po povprečni ceni 50,1 evra za »kubik«, pr...