Nezadovoljni s prometno ureditvijo

Občinski svet v Šenčurju je zavrnil občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za drugo fazo urejanja poslovne cone severno od državne ceste. Moti jih še en predviden uvoz na to območje.

Šenčur – V sredo je občinski svet v Šenčurju obravnaval občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) Še-36 IG, ki se nanaša na del zemljišča na jugozahodnem robu naselja Šenčur, na južni strani omejen z glavno cesto Kranj–Brnik. Na tem delu je predvidena širitev gospodarske cone. Za prvo fazo so OPPN sprejeli že pred dvema letoma, manjši del, ki ga je tokrat obravnaval občinski svet, pa je bil takrat izvzet iz obravnave.

Med svetniki je bila največje pozornosti deležna prometna rešitev za to območje. V prvi fazi OPPN so predvideni trije uvozi: rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka na državno cesto na vzhodni strani (uvoz in izvoz), nov izvoz na državno cesto na severozahodni strani in nov uvoz z državne ceste; za potrebe druge faze pa se uredi še en nov uvoz. Rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka in ureditev novih priključkov na državno cesto bosta izvedena v dveh fazah. Začasno se rešitve prilagodijo obstoječemu stanju državne ceste, končne ureditve priključkov pa se uskladijo in izvedejo sočasno z rekonstrukcijo in preureditvijo državne ceste v štiripasovnico. Kot navajajo pripravljavci dokumenta, je prometna rešitev usklajena z državno direkcijo za infrastrukturo, izdelana in potrjena je bila tudi strokovna podlaga, ki je prestala tudi revizijo.

Občinske svetnike je zmotilo dejstvo, da je v dolžini nekaj sto metrov ob državni cesti toliko uvozov v cono. Nato so prisluhnili tudi stališču občine, ki nasprotuje takšni prometni rešitvi, prav tako je nasprotovala opravljeni reviziji. Razlog, da se stvar že tako dolgo vleče (OPPN za to območje nastaja sedem let) in da je bilo majhno območje, ki je tokrat v obravnavi, takrat izločeno iz OPPN, je v neusklajenosti med lastniki. Svetniki so prepričani, da bi se morali ti dogovoriti o enotnem uvozu v poslovno cono, znotraj nje pa bi bila prav tako urejena cestna povezava. Štirje uvozi, na vsakih dvesto metrov po eden, po njihovem mnenju pomenijo zastoje v prometu in tudi ne prispevajo k prometni varnosti. Ob glasovanju zato dokumenta niso podprli.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 19. november 2012 / 07:00

Finančno stanje je skrajno zaskrbljujoče

Tudi v sodstvu se obetajo veliki finančni rezi, kar bo povzročilo tudi vnovično podaljševanje časa za reševanje zadev, opozarja nova predsednica Okrožnega sodišča v Kranju in Slovenskega sodniškega dr...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...