Pomoč nujna za preživetje

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / / 22:31

V industriji srečanj, ki je zaradi koronakrize ena najbolj prizadetih panog, opozarjajo, da se njihova agonija zaostruje. Državo pozivajo k ustrezni pomoči tej dejavnosti, ki zaposluje okoli petnajst tisoč ljudi.

Ljubljana – Predstavniki industrije srečanj, ki povezuje organizatorje različnih dogodkov in s tem povezane spremljevalne dejavnosti, so na nedavni spletni novinarski konferenci opozorili, da šesti sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki je ta čas v parlamentarni obravnavi, ne rešuje težav v njihovi dejavnosti. Opažajo sicer, da jih je vlada končno začela upoštevati, a ukrepi po njihovem niso zasnovani celostno, zato zahtevajo nujne popravke v okviru šestega paketa ali druge takojšnje ukrepe. Najbolj problematično se jim zdi področje nepovratne pomoči podjetjem z več kot 40-odstotnim izpadom prometa, ki da je občutno prenizka in jim ne bo omogočila preživetja. Bojijo se novega vala odpuščanj in zapiranja podjetij.

Po podatkih, ki so jih predstavili, slovenska industrija srečanj vsak dan pandemije izgubi vsaj 970 tisoč evrov, do konca leta pa naj bi bilo predvidoma izgubljenih več kot 153 milijonov evrov neposrednih prihodkov. Analiza, ki so jo opravili med 350 podjetji, je pokazala, da jih bo 57 odstotkov imelo vsaj 80-odstotni izpad prihodkov, skoraj 36 odstotkov pa več kot 90-odstotnega. Ta industrija sicer zaposluje okoli 15 tisoč ljudi, poleg tega pa je nanjo posredno vezanih okoli 20 tisoč kreativcev, predvsem samostojnih podjetnikov in samozaposlenih v kulturi: od glasbenikov, moderatorjev, oblikovalcev, odrskih delavcev, fotografov do tolmačev.

Predstavniki industrije srečanj so se že aprila povezali v iniciativni odbor. Direktor Kongresnega urada Slovenije Miha Kovačič je povedal, da so direktni prihodki slovenske industrije srečanj lani znašali 271 milijonov evrov, ob upoštevanju multiplikativnih učinkov (prevozi, hrana in pijača, izleti, nočitve in druge podporne storitve) pa je ustvarila 891 milijonov evrov prihodkov, kar znaša tretjino vseh prihodkov v turizmu. Če dejavnost ne bo dobila pomoči še letos, se po napovedih Kovačiča te številke ne bodo nikoli več ponovile, saj bo propadlo preveč podjetij. »Vladne odločevalce pozivamo, naj končno prepoznajo specifike in pomen naše dejavnosti za državo in zagotovijo prepotrebno pomoč,« je dodal.

Direktor agencije Toleranca marketing Gorazd Čad je pojasnil, da od vsega začetka vztrajajo pri treh ključnih zahtevah. To so poroštvo države pri najemanju likvidnostnih kreditov, podaljšanje ukrepov na področju sofinanciranja prispevkov za zaposlene in delnega nadomestila plač ter nadomestilo za pokritje fiksnih stroškov v višini vsaj deset odstotkov lanskih prihodkov. »Brez pomoči bo ta industrija uničena,« je prepričan Čad. Po njegovem bo več desetletij razvijanja trga in pridobivanja znanja izginilo. »Že sedaj smo priča množičnemu odpuščanju. Kolegi, strokovnjaki na svojem področju, so že poiskali delo v bolj propulzivnih panogah,« je pojasnil Čad. Boji se tudi, da bo kasneje ob normalizaciji razmer otežena izvedba prireditev, tudi državnih proslav in predsedovanja EU.

Na podlagi ocene letošnjih izgub v industriji srečanj so na gospodarsko ministrstvo poslali predlog ukrepa sofinanciranja fiksnih stroškov in izračun vrednosti ukrepa pomoči, ki je bil ocenjen na 26,4 milijona evrov. Kot so izračunali, gre za 62 odstotkov zneska, ki so ga lani samo preko DDV-ja vplačali v državno blagajno. »Če nam država prizna pomoč, to pomeni eno njenih najboljših naložb, saj bomo kompletno pomoč lahko povrnili že v letu ali letu in pol,« je poudaril direktor družbe Kobi Interieri Gorazd Kobi. Opozoril je tudi, da bo v primeru propada podjetij za organizacijo dogodkov treba najemati pomoč iz tujine, s tem pa bo država ob davčne prihodke.