Uredili prostor za oddih in sprostitev

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Bohinj / / 14:39

Območje ob potoku Bistrica v Bohinjski Bistrici so na novo tlakovali, opremili s klopmi in lučmi ter hortikulturno uredili. Dela na Vodnikovi cesti bodo končana do konca meseca.

Bohinjska Bistrica – V Bohinjski Bistrici so pred kratkim končali urejanje javne površine ob potoku Bistrica v središču kraja. Območje so na novo tlakovali, opremili s klopmi, novo ograjo in lučmi ter hortikulturno uredili, opremili pa so ga tudi z novim ekološkim otokom. Dela na Vodnikovi cesti, ob kateri je na novo urejena površina in kjer bodo obnovili gospodarsko infrastrukturo ter rekonstruirali cestišče, še potekajo. Po načrtih naj bi bila zaključena konec meseca, so sporočili z občinske uprave.

»S celovito prenovo javne površine ob potoku Bistrica je prostor dobil sodoben značaj, hkrati pa ni izgubil stika s tradicionalnimi vrednotami stare vasi. Oblikovno se navezuje tako na ureditev središča Bohinjske Bistrice, ki ima bolj mestni značaj, kot na ureditev manjšega vaškega trga ob kapelici,« vsebinsko zasnovo prenove pojasnjujejo na Občini Bohinj in dodajajo: »Prostor je urejen z novimi tlaki, urbano opremo ter dodatnimi zasaditvami in tako ne bo več služil kot neurejena parkirna površina, ampak tudi kot prostor za počitek in sproščanje prebivalcev. Z ureditvijo sta se povečali prostorska prepoznavnost in kvaliteta bivanja v naselju ter možnost za raznovrstne interpretacijske vsebine.«

Obnova je potekala v sklopu projekta Spoznajmo biodiverziteto v naseljih, v katerem sodelujejo še BSC Kranj kot vodilni partner ter občini Bled in Naklo ter Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Namen operacije, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, je zagotoviti inovativne pristope za ohranitev biotske raznovrstnosti v naseljih. Prav prostori ob vodotokih, kakršno je tudi na novo urejeno območje v Bohinjski Bistrici, so v tem pogledu med najbolj značilnimi in tudi med tistimi, ki imajo največ potenciala za ohranjanje zelenih površin in s tem biotske raznovrstnosti. Kot ugotavljajo v Bohinju, so v določenih primerih premalo izkoriščeni, pogosto pa tudi neurejeni, kar kaže na potrebo po njihovi vsebinski in oblikovni nadgradnji.