Deset ur od Aljaža do Aljaža

Kamničan Miro Kregar, starosta slovenskih triatloncev, je minuli petek v 10 urah in 20 minutah končal ekstremni podvig, v okviru katerega je pretekel 80 kilometrov dolgo pot iz Zavrha pod Šmarno goro, kjer se je rodil Jakob Aljaž, do Aljaževega stolpa na vrhu Triglava.

Zavrh pod Šmarno goro – »Še ena 'kljukica',« je svoj zadnji podvig, tek na Triglav, skromno označil ultramaratonec Miro Kregar in dodal, da ga je k temu gnala želja po odkrivanju nečesa novega in novih dosežkih. »To je nov izziv, zelo zanimiv, tako zaradi razdalje kot višinske razlike, saj končaš na najviš­ji točki Slovenije.« Vrh mu je uspelo doseči celo deset minut prej, kot je načrtoval. Priznal je, da je pričakoval večje težave, saj je prvič združil cestni in gorski tek.

Ideja o teku iz Ljubljane do Triglava se je sicer Tonetu Fornezziju Tofu porodila že pred dvema letoma, a je na uresničitev čakala do letos, ko so jo povezali s tremi obletnicami: 120. obletnico postavitve Aljaževega stolpa, 170. obletnico Aljaževega rojstva in 115-letnico Zavarovalnice Triglav. S tem dogodkom so obenem zaokrožili prireditve ob medvoškem občinskem prazniku. Kregar je svojo pot do Aljaževega stolpa, na kateri je moral premagati tudi tri tisoč višinskih metrov vzpona in petsto višinskih metrov spusta, začel ob 6. uri zjutraj v Zavrhu. Župan Medvod Nejc Smole mu je ob tej priložnosti izročil poslanico medvoških otrok, ki so v počitniških dneh ustvarjali na temo Jakoba Aljaža ob 170. obletnici njegovega rojstva, da bi jo prebral na vrhu Triglava. Kot so zapisali otroci, se Jakoba Aljaža spominjamo, ker je naredil nekaj izjemnega. Z njegovo pomočjo, so zapisali, je naš najvišji vrh Triglav prišel v slovenske roke.

Že zjutraj je Kregar napovedal, da bodo pogoji za tek optimalni, ob tem pa priznal, da ni ravno ljubitelj gorskega teka. »A doma sem pod kamniškimi planinami, tako da je bilo dovolj priložnosti za trening, kar sem v zadnjem času izkoristil.« Tako kot je tudi upal, se mu je uspelo dokaj natančno držati časovnice. Po pričakovanju so mu največje težave povzročali pokljuški klanci, zato se mu je obrestovalo, da je v ravninskem delu malo pohitel, je pojasnil po osvojitvi vrha. Na Pokljuki mu je nagajalo tudi opoldansko sonce, ki se je upiralo v cesto, zato je ta del poti označil za najtežjega. Brez večjih težav pa je po njegovih besedah šlo v visokogorju, kjer sta ga spremljala dva člana gorske reševalne postaje iz Mojstrane.

Tone Fornezzi Tof je bil vesel, da se je Kregar odločil uresničiti ta podvig, ki ga je sam načrtoval že dlje časa. »Najprej smo sicer želeli sestaviti večjo ekipo, a sem hitro ugotovil, da tekačev, ki zmorejo tak napor, v Sloveniji ni veliko. Moral sem poiskati najboljšega ultramaratonca na svetu in sem ga našel v Kamniku,« je dejal Tof in dodal, da gre pri tem dogodku predvsem za poklon simbolu slovenstva, kar Aljažev stolp po njegovem nedvomno je.