Novo življenje starega rešilca

Besedilo: Urša Peternel
ponedeljek, 19. november 2007 / 06:00

Najprej je bil reševalni kombi. Potem je postal rešilec za male živali. Zdaj pa je že nekaj časa Gizelca, doma narejen zebrasti avtodom. Doslej je prevozil že prek štiristo tisoč kilometrov in kot kaže, se še dolgo ne bo ustavil ...

Gizelca ima danes tri lastnike: Uroša, Jasmino in živahno črno-belo psičko Živo. Da je neugledni rumeno-rjavi Volkswagnov kombi oznake T 25 sploh postal Gizelca, je najbolj »kriv« Uroš, jeseniški policist, ki je prav takšen kombi iskal že vrsto let. Prek interneta je skušal izslediti kakšnega po vsej Evropi, dokler ga ni našel pri Perunu na Blejski Dobravi. Zdi se, da je, z okvarjenimi zavorami, a popolno reševalno opremo, prav čakal nanj … In za tedanjih sto jurjev je kombi postal Urošev. Kombijeva zgodovina pa je dolga. Izdelan je bil med osamosvojitveno vojno leta 1991 in kupili so ga na blejski reševalni postaji, kjer je vrsto let vozil kot rešilec. Kasneje ga je dobil Brane Pirc, lastnik pasjega zavetišča in ambulante za male živali na Blejski Dobravi, ki je v njem uredil reševalni avtomobil za male živali. In tam ga je našel Uroš. »Gre za poseben model, izdelan v zelo majhni seriji. Ima 4WD, reduktor in zaporo diferenciala. Šasijo so izdelali v Nemčiji, podvozje v avstrijskem Gradcu, nato pa so ga spet odpeljali nazaj v Nemčijo,« pripoveduje Uroš. Ko ga je dobil, mu je najprej popravil zavore, potem pa se je z njim podal na državno prvenstvo v »off roadu«, da bi ga preskusil. Šli so kar z vso reševalno opremo v njem. »A izkazal se je za zelo trdnega in je preživel – niti ena stvar se ni pokvarila!« Tako je Uroš začel uresničevati svoje sanje – da bo kombi predelal v avtodom. Dela se je lotil v domači garaži, ob pomoči soseda Robija. Najprej sta se lotila barvanja. »Zamislil sem si zebrast videz in dva dni sva kombi samo lepila. Potem sva ga kakih sedemkrat pobarvala …« Potem je prišla na vrsto notranja oprema – omarice je po meri izdelal upokojeni mizar, vse drugo pa je Uroš izdelal sam. Tako se Gizelca lahko pohvali, da s seboj vozi hladilnik, štedilnik, plin, rezervoar za 35 litrov vode, v zadnjem delu je zakonska postelja, med voznikovim in sovoznikovim sedežem pa je Uroš naredil poseben sedež za psičko Živo.

In po petih mesecih dela so se sredi avgusta letos Uroš, njegova žena Jasmina in Živa z Gizelco podali na potepanje po Grčiji (najstniški hčerki Kaja in Pia sta z veseljem ostali doma). Z ladjo iz Ancone do Patrasa, potem pa z Gizelco po Peloponezu. Ves čas so spali v kombiju, in to kar na plažah, kuhali so na plinu pred kombijem, s seboj so imeli tudi kemično stranišče. »V kombiju sva neverjetno dobro spala. Veliko bolje, kot sva mislila. Domačini so bili zelo prijazni in strahu, da bi naju kdo okradel, nisva imela. Tako se niti enkrat nisva zaklenila,« pripovedujeta Jasmina in Uroš. Ubirala sta bolj odročne ceste in vasi, ki jih še ni preplavil množični turizem. Pravita, da je bilo čudovito in da se na Peloponez zagotovo še vrneta. Gizelca se je odlično odrezala in nihče ne bi mogel reči, da je v svojem življenju prevozila že vsaj štiristo tisoč kilometrov.

Uroš pa ima v glavi že nove načrte. Ne le, da bi Gizelco, Jasmino in Živo peljal v Afriko, ampak si želi kupiti še en podoben kombi. Tokrat model Doka, ki bi ga uredil samo za »off road« vožnje. Za sproščanje adrenalina. In da bi Gizelca imela družbo, seveda.