Gorenjka je postala Ziljanka

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 15. november 2020 / 11:00

Pod podrto steno Dobrača, v Labenčah pri Čajni (Noetsch), na hribu na robu gozda nasproti bistriške župnije, živi Katja Osterc - Pavlič. Je učiteljica glasbe v trojezičnem otroškem vrtcu v Ledincah pri Baškem jezeru v Zgornjem Rožu in gledališka ter glasbena referentka pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu, v eni od dveh osrednjih kulturnih organizacij Slovencev na Koroškem. Vendar Katja ni Korošica, ampak Gorenjka iz Žirovnice na Gorenjskem.

»Moje življenje je niz nepozabnih doživetij, trdno prepletenih z družinskimi vezmi, saj se v domači hiši pri Šternovih v Žirovnici redno srečuje pet generacij. Zanimiva je vzgoja v tako razširjeni družini. Naučiš se strpnosti, poštenega in vztrajnega dela, zaupanja, spoštovanja, odpuščanja, predvsem pa brezpogojne ljubezni. V zibko sta mi bili položeni ljubezen do umetnosti in narave. Babica je igrala violino in vsa leta vodila tudi šolske pevske zbore, ljubi dedek pa je bil gozdarski tehnik in že kot mala deklica sem vse počitnice preživela z njim po gozdovih. Poseben pečat mojemu otroštvu sta dali moji dve sestri in sestrična, ki smo živele v isti hiši. Lahko si predstavljate, kako burno je bilo ob štirih nagajivih dekletih. Starša sta nas znala ukrotiti in vse smo pridno doštudirale. Sama sem po študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani poučevala na Gimnaziji na Jesenicah in v Osnovni šoli Mojstrana. Ves čas sem vodila otroške in mladinske pevske zbore, s katerimi smo uspešno nastopali tako na Državni reviji pevskih zborov v Zagorju kot na regijskih tekmovanjih,« pove o sebi Katja Osterc - Pavlič, tudi mati treh sinov.

Potem se je preselila na Koroško. Najmlajši od njenih sinov je moral takoj v prvi razred na srečo dvojezične šole. To je bil za vso družino težek prehod. To šolo poleg Korošcev obiskujejo tudi italijanski otroci z obmejnega pasu, tako da je italijanščina tretji jezik. Slovenščina je pomembna in včasih se pošalim, da se sploh nimam možnosti naučiti nemško, saj se z menoj koroški prijatelji in znanci pogovarjajo v slovenščini. Seveda tudi narečno 'žubarijo' in 'žinjajo' po svoje. Počasi jih že malo razumem, pravi Katja.

Za delo v Krščanski kulturni zvezi v Mohorjevi hiši na Viktringer Ringu v Celovcu pravi, da je zahtevno in raznovrstno in zahteva veliko različnih znanj in angažiranja. »Vsi zaposleni smo z dušo in telesom predani kulturi. Ob skorajšnji 30-letnici samostojne Slovenije in ob 100. obletnici koroškega plebiscita želim dobrega sodelovanja in strpnosti med državama. S kulturo je ta dialog najlažji ter tudi najslajši. Zavedam se in nikoli ne bom pozabila, da sem si znanje in delovne izkušnje pridobila v Sloveniji. Spoštujem obe državi, katerih pomembna področja bom skušala s sodelavci združevati še naprej, da naši otroci ne bodo pozabili, da so del skupne identitete,« sklene razmišljanje o svojem človeškem in poklicnem poslanstvu Katja Osterc - Pavlič.