Stanovanj za mlade je premalo tudi v Bohinju

Domačini so prepričani, da je za mlade skoraj nemogoče priti do najemnega ali lastnega stanovanja in da je turizem tisti dejavnik, ki najbolj zmanjšuje dostopnost stanovanj. Občina se je zato lotila priprave stanovanjske strategije, ki bo podlaga za reševanje problematike.

Bohinjska Bistrica – V Bohinju se pripravljajo na oblikovanje občinske stanovanjske strategije, stiska s stanovanji je namreč, kot poudarjajo na občinski upravi, čedalje večja. K oblikovanju dokumenta, ki bo podlaga za reševanje stanovanjske problematike v občini, želijo vključiti tudi čim več občanov, zato so v prvi polovici oktobra organizirali javni razpravi. Udeleženci so na obeh poudarili predvsem aktualno pomanjkanje najemnih stanovanj za mlade pare in družine in izrazili prepričanje, da je za mlade skoraj nemogoče priti do najemnega ali lastnega stanovanja, tudi če so redno zaposleni. Ocenjujejo, da je turizem največji dejavnik, ki zmanjšuje dostopnost stanovanj, saj večina ponudbe stanovanj konča na trgu kratkotrajnih namestitev.

Od celotnega stanovanjskega trga je tudi po uradnih podatkih v Bohinju samo dobra polovica stanovanjskih enot namenjena domačinom in kar 37 odstotkov kratkotrajnemu oddajanju ali vikendom, ugotavljajo pristojni. Turistom je tako namenjenih 1379 vikendov in apartmajev (hoteli so iz te statistike izvzeti), domačini pa uporabljajo 2099 stanovanj oziroma hiš, kamor štejejo tako stanovanjske enote z lastniškim kot najemniškim statusom ali enote v skupnem gospodinjstvu več generacij.

Večina udeležencev javnih razprav je bila tako prepričana, da trg sam ne more rešiti težav s pomanjkanjem stanovanj, zato Bohinjci pričakujejo, da bo občina aktivno prispevala k izboljšanju stanja na tem področju. Izrazili so zadovoljstvo, da se je občina lotila oblikovanja stanovanjske strategije in si želijo hitrega udejanjanja ukrepov.

Občina Bohinj je bila sicer doslej usmerjena predvsem v zagotavljanje neprofitnih stanovanj za najem; trenutno ima v lasti 36 neprofitnih stanovanj v naseljih Bohinjska Bistrica, Koprivnik in Gorjuše. »V letu 2014 je bilo na seznamu upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem uvrščenih 11 upravičencev, v letu 2017 devet in v letu 2018 deset upravičencev. Največ je bilo upravičencev za enega družinskega člana, torej za stanovanje, veliko do trideset kvadratnih metrov,« pojasnjujejo na bohinjski občinski upravi. Ob tem občina na podlagi odločb centra za socialno delo subvencionira tako tržno kot tudi neprofitno najemnino.

Število prebivalcev Bohinja sicer tudi v zadnjem obdobju rahlo upada, v zadnjih desetih letih za 3,5 odstotka, s 5287 prebivalcev leta 2010 na 5105 leta 2019. Najbolj opazen je upad v Nomenjski dolini, v hribovitem delu (Koprivnik, Gorjuše, Goreljek) pa rahlo raste. Po podatkih statističnega urada se je v zadnjih desetih letih iz Bohinja v tujino odselilo 184 ljudi, 2066 pa v druge občine po Sloveniji. V Bohinj se je tem obdobju priselilo 292 ljudi iz tujine in 1972 iz drugih občin.