Herman II. in zlate zvezde v slovenskem grbu

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (272)

Kaj pomenijo tri zlate zvezde v slovenskem grbu? Nekateri vedo, drugi ne. Ker je bila tudi dežela Kranjska v lasti grofov Celjskih, spomnimo, da gre za zvezde, ki so jih ti imeli v svojem grbu. Med drugim predstavljajo ogenj, ki simbolizira duhovno raven, imajo pa tudi večji, zgodovinski pomen, saj simbolizirajo grofe Celjske (nemško Grafen von Cilli), ki so bili najbolj znana in najpomembnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.

V Bratislavi je 13. oktobra 1435 umrl državni knez Herman II. Celjski. Rodil se je okoli leta 1360. Leta 1390 je postal glavar Kranjske. Proti koncu življenja je dosegel dvig Celjskih v državne kneze Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti.

Leta 1379 je na prošnjo Habsburžanov večkrat reševal premoženjskopravne spore. Leta 1391 je posredoval v sporu med Vidmom in Čedadom. Na čelo dinastije Celjskih je prišel po smrti Hermana I. (1385) in Viljema (1392). Leta 1396 je po bitki pri Nikopolju pomagal rešiti kralja Sigismunda Luksemburškega pred turškim ujetništvom. Predstavlja višek vzpona Celjskih, saj si je uspel pridobiti naziv državnega kneza in združiti celjske posesti v samostojno deželo Celjsko. Na takratni družbeni hierarhični lestvici je to pomenilo biti prvi za kraljem.

Herman II. se je rodil celjskemu grofu Hermanu I. in materi Katarini, hčerki bosanskega bana Stjepana II. Kotromanića. Herman je sam vodil celjsko dinastično hišo. Spretno je izrabljal nesoglasja v hiši Habsburžanov ter boj za vladarsko oblast med takrat vodilnima srednjeevropskima dinastijama, Luksemburžani in Habsburžani. Povečal je politično in ekonomsko moč Celjskih na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, zlasti po prevzemu posesti po izumrlih Ortenburžanih (1420). Segel pa je tudi čez meje Svetega rimskega cesarstva in Celjskim pridobil obsežna posestva v deželah krone sv. Štefana, v Zagorju in Slavoniji, ter naziv grofje Zagorski. Celjske je usodno povezal s kasnejšim cesarjem Sigismundom Luksemburškim.

Zveza z ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim je Hermanu II. poleg posesti navrgla vplivne nazive na Hrvaškem. Kot ogrski velikaš je postal član najožjega sveta ogrskega kralja – Reda zmajevih vitezov. Odlično so se odvijala tudi njegova prizadevanja v smeri dviga celjskih grofov v državne kneze Svetega rimskega cesarstva. Državni knežji položaj je bilo mogoče doseči samo s prekinitvijo fevdne odvisnosti od Habsburžanov. Herman II. v ta namen ni skoparil. Leta 1423 se je Ernest Železni za bogato odškodnino v posesti odrekel fevdni oblasti nad Celjskimi. Ti so bili od tedaj državni gospodje Svetega rimskega cesarstva. Prvi poskus pridobitve visokega naziva državnega kneza so leta 1430 sicer preprečili Habsburžani in te časti Herman II. Celjski (umrl je 13. oktobra 1435) ni dočakal. Doživela pa sta jo njegov sin Friderik II. in vnuk Ulrik II., ki sta bila leto dni kasneje, 30. novembra 1436, v Pragi povišana v državna kneza, ko je bila hkrati ustanovljena celjska kneževina.

Zanimivi Gorenjci in tedna iz dežele Kranjske:

V Pevnem pri Stari Loki se je 12. 10. 1823 rodil čebelar in duhovnik Luka Porenta. Za kaplana je bil nameščen leta 1849 v Srednji vasi v Bohinju, kjer je bil župnik njegov stric Anton Porenta. Ko je ta umrl, ga je Luka nasledil in ostal župnik v Srednji vasi do svoje smrti leta 1882.

V Novi vasi pri Lescah se je 15. 10. 1829 rodil pisatelj, duhovnik Janez Božič. Ko je Einspieler leta 1865 ustanovil (celovški) časnik Slovenec, je prevzel uredništvo.

Na Homcu pri Domžalah se je 13. 10. 1856 rodil pedagog in pisatelj Fran Gabršek. Med letoma 1908 in 1919 je bil okrajni šolski nadzornik za okraja Ljubljana okolica in Kamnik.