Dragica (Daca) Perne / Foto: Gorazd Kavčič

Podbreška znamenja vere in kulture

Pod tem naslovom se v monografiji avtorice Dragice Perne odkriva »bogata sakralna dediščina v kraju, oris pomembnih umetnostnih spomenikov, osvetlitev življenja in dela znamenitih Podbrežanov ter ne nazadnje predstavitev kulturnih dejavnosti aktivne lokalne skupnosti, ki so usmerjene v varovanje kulturne dediščine tega kraja danes,« je v spremni besedi zapisala umetnostna zgodovinarka dr. Rajka Bračun Sova. Knjiga je tudi bogato ilustrirana.

»Podbrezje – nenavadna vas! Je še kje na svetu kraj, ki bi na tako majhnem prostoru, kot so Podbrezje, imel toliko umetnin in kjer bi našli vaščanko, ki bi vse te umetnine raziskala, opisala, našla podatke, podrobnosti, letnice in še in še in vse to opisala v knjigi!? Bralec z osuplostjo bere knjigo Dragice Perne in komaj doume množico oltarjev, kapelic, križev, znamenj, legend, zgodb … in imen slavnih osebnosti, ki so tako ali drugače povezani s to vasjo.« Takole pa je k branju monografije Podbreška znamenja vere in kulture povabila publicistka in zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva Dušica Kunaver. Prav ona je avtorici monografije Dragici (Daci) Perne vlila največ veselja in poguma do dela, da se je lotila pisanja. Veliko gradiva je Pernetova črpala iz diplomske naloge hčerke Lucije. Knjigo s 152 stranmi je oblikovala Eva Remškar, izdalo jo je Kulturno društvo (KD) Tabor Podbrezje.

Monografija Podbreška znamenja vere in kulture zajema preteklost, ki se dotika sedanjosti. Kot je na nedavni predstavitvi v Kulturnem domu v Podbrezjah povedala avtorica, je v knjigi zbrana najprej sakralna dediščina, ki jo v Podbrezjah predstavljata župnijska cerkev sv. Jakoba in cerkev Marije Sedem žalosti na taborskem griču. Sprehodimo se potem v knjigi od križevega pota s kalvarijo do kapele, kužnega znamenja in evharističnega križa. V vasi je kar dvanajst kapelic in mnogo križev. Na Spominski park znamenitih Podbrežanov in na Pot kulturne dediščine Podbrezij, ki jo označujejo tudi informacijske table, so še posebno ponosni. Poimenovali so jo po slavni slikarki Ivanina pot. Ena tabla denimo govori o nastajanju najpomembnejše slike Ivane Kobilca Poletje, ki jo je naslikala v Podbrezjah. Pot, ki nam odkriva delček zgodovine Podbrezij in njenih ljudi, je lepo opisana v knjigi. Ob koncu je nekaj strani namenjenih znameniti Podbreški potici, ki je svoje ime in okus ponesla v svet, ter članom KD Tabor, ki so se zadnjih dvajset let trudili z ustvarjanjem dogodkov in ohranjanjem dediščine. Opisani so vsi štirje predsedniki društva; prvi je bil Stane Mihelič, zatem Nataša Kne, Mojca Brezovec in zdaj sedmo leto Dragica Perne.

»Ker so se fotografije z leti nabirale v mapah računalnika, smo jih v preteklosti objavili na spletni strani in nekaj v dveh koledarjih za leto 2010 in 2020. Ker pa verjamemo, da so najlepše shranjene na papirju v knjigi, vam jih ponujamo, da jih sprejmete. Tu so zamrznjene v času in besede ob njih so se ustavile v letu 2020, še prej pa segle globoko v preteklost,« je bogat nabor fotografij različnih formatov, okoli petsto jih je, povzela Pernetova. To so odlične fotografije Mirka Kunšiča, Jožefa Perneta in dronski posnetki Luke Perneta.

Oblikovalka Eva Remškar, ki je sodelovala že pri prvih dveh monografijah o slikarki Ivana Kobilca in pisateljici Mimi Malenšek iz cikla Znameniti Podbrežani, je hvaležna in vesela, da je bila lahko del te zgodbe. »Vsaka od teh knjig ima seveda svojo individualnost, ker so si vsebine različne, a je ostalo dovolj prostora za kreativnost,« je povedala Remškarjeva, Pernetova pa dodala, da so bile njune »nočne izmene«, ko sta imeli mir in se uskladili za ustvarjalno delo.

Spremne besede so prispevali poleg omenjenih Dušice Kunaver in dr. Rajke Bračun Sova še Berta Golob, dr. Ferdinand Šerbelj in msgr. Franc Trunkelj. »Hvala vsem naštetim in nenaštetim, katerih kamenček je vgrajen v mozaik, ki se mu reče Podbreška znamenja vere in kulture,« je na predstavitvi monografije, ki je sovpadala s 15. Taborskimi dnevi in Dnevi evropske kulturne dediščine, sklenila Dragica Perne.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / nedelja, 17. november 2019 / 14:36

Starki na drevesu

Ko je Astrid Ericsson Lindgren (1907–2002) ob 80-letnici svoje prijateljice in sodelavke Else Olenius kot za stavo leta 1976 s slavljenko skupaj zlezla na drevo, se je muzalo vse švedsko televizijs...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sobota, 22. marec 2008 / 07:00

Center praznih lokalov

Skoraj neverjetno je, da lahko v samem centru mesta in v neposredni bližini kulturno-političnega dogajanja nastajajo prava mesta duhov. Nekdanji trgovski lokali razpadajoči samevajo ...

Škofja Loka / sobota, 22. marec 2008 / 07:00

Kakšna vsebina v starološkem gradu

Stara Loka - Občina Škofja Loka se z ministrstvoma za kulturo ter za delo, družino in socialne zadeve dogovarja, kakšne vsebine bi veljalo pripeljati v Starološki grad, ki je po...

Škofja Loka / sobota, 22. marec 2008 / 07:00

Nov delovnik notarske pisarne

Škofja Loka - Na redni letni skupščini Notarske zbornice Slovenije je bila za novo predsednico izvoljena notarka Marjana Tičar Bešter, ki ima notarsko pisarno v Škofji Lok...

Splošno / sobota, 22. marec 2008 / 07:00

Uspešni z dvema projektoma

Občina Škofja Loka se je lani prijavila na drugi javni razpis vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki zagotavlja sofinanciranje projektov prek evropskega sklada. Na razpisu s...

Splošno / sobota, 22. marec 2008 / 07:00

Kakovostno življenje sladkornih bolnikov

Društvo diabetikov Škofja Loka, ki združuje člane iz Škofje Loke ter Selške in Poljanske doline, ima že 454 članov. Na rednem letnem občnem zboru, ki se ga je udeležilo veliko članov in gostov, m...