Do filtra izgoreli

Utrujeni ste, brez energije, razdražljivi in potrti hkrati, stres je vaš vsakdanji spremljevalec, potite se tudi, če vam ni vroče, šumenje v glavi se spremeni v zvenenje, glavoboli so stalnica, tablete pa nadomestijo bonbone, cinični ste do sodelavcev, ponoči ne spite zaradi skrbi, podnevi ste zaspani zaradi neprespanih noči, brezvoljno tavate od ure do ure in za rep lovite minute ...

Ko vam nekdo reče, da ste videti kot do filtra pokajena cigareta, ugotovite, da ste izgoreli. In kar je najhuje; ugotovili ste, da niste izgoreli na delovnem mestu, ampak tudi doma. Ko naj bi uživali prosti čas, nimate niti volje, da bi si ga organizirali, ker vas že besedi organizacija, organiziranost silita na jok. Obupati pa si ne upate, ker ste še toliko odgovorni, da si ne upate kreditov prenesti na pleča drugih …

Še dobro, da imamo Slovenci besedico ampak. Ampak lahko reši marsikaj, česar niti strokovnjaki ne morejo, ampak samo vi in edino ti.

Sonce je prihajalo v spomladansko formo in tik pred njeno čelado na glavi je čez ograjo bingljala vejica, polna češnjevih cvetov. Češnje cvetijo, je rekla. Ne morem verjeti, da sem to opazila, je nadaljevala, kot bi se še enkrat hotela prepričati, ali je z njo vse v redu ali gre mogoče za fatamorgano. Nam, ki smo jo slišali govoriti, ni bilo toliko čudno, če v Primorju ob koncu marca cvetijo češnje. Njej pa je šlo na smeh, ko je ugotovila, da je celo opazila prebujajoče se življenje. Češnje bodo svoje sadove obrodile čez dobra dva meseca. Ona pa je ugotovila, da je sadove svojega prvega dopusta po lanskem avgustu zaužila šele zdaj, ko je opazila in prepoznala cvetočo češnjo. Vmes se ji je nabralo toliko negativnega tovora, da je morala priznati izgorelost. Ko je na skupnih kolesarskih pripravah prvič letos pognala pedala kolesa, to ni bilo doživeto kot užitek, ampak bolj kot še hitrejša pot do popolne izpraznitve telesa in možganov.

Po prvi vožnji je obsedela pred hotelom in si priznala, da je kozarček izpraznjen do zadnje kapljice. In potem ko se je postavilo vprašanje, ali bolezni pustiti v telo ali izpraznjenost spremeniti v očiščenost, je sledil preobrat, ki ji je pomagal v pomlad. Odločila se je postati očiščena in v zadnjem dnevu posta. Predolgo se je postila užitkov. Zdaj se bo skušala najesti in napiti vsega tistega, kar jo je nekoč veselilo. V dobri družbi in s pomočjo optimistično naravnanih ljudi je to precej lažje, mogoče lažje tudi kot s pomočjo zdravnikov in zdravilcev. Mar ni dobra družba najboljši zdravnik? Mar ni urejeno delovno okolje udobna hotelska soba? Kdo je že rekel, da mora služba človeka izpolnjevati in ne izpraznjevati? Res je, da v službo ne hodimo počivat, vendar je res tudi, da se moramo v službi počutiti absolutno spočito, da lahko delamo; ne samo delamo, ampak zelo kvalitetno delamo. Kdo od lastnikov ali nadrejenih si ne želi v službi veselih in optimističnih sodelavcev ali podrejenih. Kakšen je vodilni, ki ne zna ustvarjati prijetne delovne klime? Za vse na svetu se rešitev najde, a kot zanimivost so te rešitve tako blizu, da jih kratkovidni ne morejo videti. Včasih pomaga stopiti korak nazaj, da bi naslednji dan stopili dva naprej.

Ona je zaradi športnih priprav vzela dopust, da bi tam še bolj trpela, da bi se spravila še globlje od dna in se potem ne predala niti ne obležala v jami, ampak se pobrala in svojo sestavljanko sestavila na novo. In kaj naj bi ta sestavljanka prikazovala? Nič drugega kot povsem normalno življenje, kakršnega si deloven in pošten človek zasluži. Ciniki bodo mogoče prišepnili, da mora biti na sestavljanki taka slika, kot smo si jo želeli videti dvajset let nazaj, ko smo se odločili živeti bolje …