Rodoljub Franc Ravnihar

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (269)

V Mekinjah, naselju v predmestju Kamnika, ki leži med rekama Kamniška Bistrica in Nevljica in se prvič omenja med letoma 1143 in 1147, ko je bil na Mekinjskem gradu sedež andeških ministerialov, se je 23. septembra 1832 rodil Franc Ravnihar, ki se ga je oprijela oznaka rodoljub. Bil je med Slovenci, ki so močno vplivali na družbeni razvoj v Ljubljani in s tem tudi na Slovenskem. Njegov oče Janez se je rodil v Škofji Loki.

Franc je leta 1851 stopil v računsko službo pri kranjskem deželnem odboru. Dne 30. maja leta 1870 se je oženil s 16-letno ljubljansko krasotico Faniko Perme iz bogate obrtniške rodbine v Špitalski ulici (danes Stritarjeva ulica 7), ki je s svojo izobrazbo in glasbeno nadarjenostjo postala zvezdnica gledaliških, glasbenih in plesnih prireditev Narodne čitalnice.

Leta 1870 je postal deželni blagajnik, leta 1884 knjigovodja. Bil je tudi snovalec in odbornik Dramatičnega društva. Leta 1872 je bil med pobudniki ustanovitve Glasbene matice in 16 let njen prvi predsednik ter nato častni član. Glasbena matica je združevala ljubiteljske in poklicne glasbenike. Med društvene člane so že ob ustanovitvi pristopile pomembne osebe slovenskega javnega življenja, ugledni ljubljanski meščani in tudi kulturniki in rodoljubi iz drugih slovenskih krajev. Glasbena matica je najprej začela izdajati slovenske skladbe in zbirati ljudske pesmi. Leta 1882 je ustanovila glasbeno šolo, leta 1891 pevski zbor in začela koncertno dejavnost. Želje društvenih članov o ustanovitvi koncertnega orkestra so se uresničile s prvo Slovensko filharmonijo in z Orkestralnim društvom. Leta 1919 je Glasbena matica z ustanovitvijo konservatorija izpolnila svoj najpomembnejši cilj – omogočiti glasbeno izobraževanje poklicnih glasbenikov.

Leta 1882 je kupil grad Jama (Grubenbrunn) v Zgornji Šiški in ga čez 11 let tudi prodal. V letih 1883 do 1897 je v ljubljanskem občinskem svetu vodil finančni in olepševalni odsek. V tem času je tudi organiziral pešpoti za Cekinovim gradom v Šiško. Leta 1894 je odšel v pokoj in se odtlej udeleževal vseh narodnih gibanj. Bil je med ustanovitelji ljubljanske Narodne čitalnice, njen dolgoletni odbornik in predsednik.

Leta 1863 je ustanovil društvo Južni Sokol, ki je bil prvo telovadno društvo na Slovenskem. Južni Sokol so oblasti leta 1867 ukinile zaradi tako imenovanega sokolskega ekscesa (pretepa med pripadniki nemškega tabora in sokolovci, v katerem je bil udeležen tudi ljubljanski župan in viden pripadnik Sokola Etbin Henrik Costa). Že naslednje leto je bil ustanovljen Ljubljanski Sokol. Ta društva so bila protiutež nemškim telovadnim druš­tvom.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Innsbrucku se je 21. 9. 1415 rodil cesar, deželni knez, državnik, monarh, plemič, vojvoda Friderik III. Habsburški. Dedna pogodba med Habsburžani in knezi Celjskimi, ki je bila sklenjena leta 1443, je zagotovila, da so Habsburžani po izumrtju Celjskih leta 1456 podedovali njihove posesti, s čimer se je oblast Habsburžanov na Slovenskem utrdila in ozemeljsko tudi zaokrožila. S privilegiji je močno vplival na gospodarski razvoj Kamnika.

Na Brezjah se je 22. 9. 1863 zgodilo prvo čudežno ozdravljenje Marije Tavčar.

23. 9. 1790 se je v Strahinju rodil mengeški župan Mihael Stare. Leta 1809 se je poročil z Nežo Markič iz Naklega. Leta 1811 je v Mengšu kupil hišo ter odprl gostilno …

Na Bledu se je 25. 9. 1918 rodil strojnik Anton Baloh. Bil je vrhunski strokovnjak za termodinamiko in procesno tehniko, predvsem v zvezi s pridobivanjem sladkorja.

V Mateni se je 27. 9. 1890 rodil zbiralec ljudskih pesmi Franc Kramar. Bil je organist, nazadnje v Poljanah nad Škofjo Loko.