Drugi val nas je prehitel

»Delež pozitivnih je še vedno sorazmerno velik. Nedvomno govori, da je breme bolezni covid-19 veliko, narašča število sprejemov bolnikov s covidom-19 v bolnišnice, tudi na oddelke intenzivne nege. To pa je tisto, kar nas pri tej bolezni daleč najbolj skrbi,« je opozorila prof. dr. Bojana Beović. Čez približno teden dni se bo videlo, kako učinkoviti so bili zadnji vladni ukrepi. Primer bolnice, ki je bila med epidemijo covida-19 zaradi razlitega slepiča operirana šele deveti dan po pojavu simptomov.

Ljubljana, Kranj – V ponedeljek je bilo v Sloveniji opravljenih 2335 testiranj na novi koronavirus, pozitivnih je bilo 88 oseb, od tega štirje v Domžalah, po dva v Kranju, Šenčurju, na Jesenicah in po ena v Medvodah, Tržiču in Radovljici. Hospitaliziranih je 71 bolnikov, od tega jih je 13 v intenzivni negi. Zaradi covida-19 nihče ni umrl. »Samo testiranje pa seveda ni dovolj za zajezitev virusa, ključno je delo epidemiologov, ki brez informacije, kje in s kom smo bili v stiku, ne morejo odgovorno in pravočasno opraviti svojega dela,« je na današnji novinarski konferenci znova opozoril vladni govorec Jelko Kacin.

V tednu od 14. do 20. septembra so v državi opravili 18.339 testov, 721 oseb je bilo pozitivnih, od tega 320 moških in 401 ženska. V domovih za starejše so imeli skupaj 49 okužb, od tega 32 med stanovalci. Okužilo se je tudi 34 zdravstvenih delavcev. V prejšnjem tednu je minister za zdravje odredil 2526 karantenskih odločb, za 210 oseb pa so karanteno odredili epidemiologi. Največ okužb je v osrednjeslovenski regiji, Gorenjska je bila s 53 okuženimi prejšnji teden nekje v sredini.

Epidemiologi so prejšnji teden potrdili 454 lokalnih okužb, 16 uvoženih (največ iz Avstrije in Nemčije, po dve ali eno pa iz Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Češke, Črne gore in Estonije) ter sedem okužb, povezanih z uvozom. Kar 244 okužb pa je bilo neznanega izvora.

Pričakovali so ga šele novembra

Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 na ministrstvu za zdravje, je povedala, da je drugi val prišel sorazmerno hitro, pričakovali so ga šele nekje novembra in kasneje v zimskih mesecih, ker se virus, kot navaja Beovićeva, bolj prenaša v hladnejših dneh. »Očitno je za ta zgodnji nastanek pomembno vsaj dvoje: veliko žarišče na Hrvaškem in pa širjenje virusa zaradi povečevanja druženja ljudi po končanih dopustih ter tudi z odprtjem šol.«

Skrbi porast hospitalizacij

Beovićeva je pojasnila, da je način testiranja nespremenjen od aprila, odkar so po prvem valu epidemije počasi začeli odpirati državo. Povečalo pa se je število testiranj, ker želijo, kot poudarja infektologinja, testirati vse, ki imajo znake in simptome, podobne okužbi z novim koronavirusom. »Delež pozitivnih je še vedno sorazmerno velik. Nedvomno govori, da je breme bolezni covid-19 veliko, narašča število sprejemov bolnikov s covidom-19 v bolnišnice, tudi na oddelke intenzivne nege. To pa je tisto, kar nas pri tej bolezni daleč najbolj skrbi; če spomnim, kako je bilo s tem na Kitajskem, v Italiji in tudi v Španiji, Franciji, ZDA in Južni Ameriki.«

Po projekcijah, ki pa seveda niso stoodstotne v svojih napovedih, naj bi krivulja sredi oktobra dosegla od dvesto do tristo hospitalizacij bolnikov na navadnih oddelkih za okužene s koronavirusom in okrog petdeset v oddelkih za intenzivno nego, je ponazorila Bojana Beović. Že čez teden dni, ko naj bi bili vidni učinki zadnjih vladnih ukrepov (obvezno nošenje mask v zaprtih javnih prostorih, tudi odprtih javnih prostorih, kjer je na kupu več ljudi, pa krajši delovni čas gostinskih lokalov) se bo videlo, ali so ti ukrepi učinkoviti in bo prišlo do zmanjšanja števila okuženih. »Da krivuljo okuženih znova obrnemo navzdol, pa je eno bistvenih orodij tudi nošenje zaščitnih mask,« je poudarila infektologinja. Pa tudi čistoča rok in ohranjanje varne medosebne razdalje, zato stroka odsvetuje zbiranje ljudi v zaprtih prostorih in tudi odprtih prostorih, predvsem kadar je gneča.

Ni bil covid-19, bilo je vnetje slepiča

Pretresel je zapis na Facebooku bolnice iz Gorenjske, ko je vse podrejeno čakanju na testiranje za covid-19 in na izvid. Opozorila je tudi na oteženo komunikacijo z osebnim zdravnikom, na prezasedene telefonske linije, enkrat je uspela šele v 16. poskusu. Negativni rezultat na okužbo s covidom-19 je prišel šele čez nekaj dni in šele osmi dan je lahko v Kranju opravila pregled z ultrazvokom v zasebni ambulanti, ki je dal pravi odgovor. V pogojih delovanja zdravstva med epidemijo covida-19 je bila zaradi razlitega slepiča operirana šele deveti dan po pojavu simptomov. »To se na vsak način ne sme dogajati. Vedno gre za t. i. triažo, ko ima bolj bolan bolnik prednost. Tukaj je covid-19 enak vnetju slepiča …, kateremukoli stanju, zaradi katerega bolnik potrebuje zdravljenje takoj,« je bila jasna Bojana Beović in dodala, da mora tudi urgenca delovati in da je v Sloveniji na voljo dovolj zaščitne opreme.

Še enega takega »premora« delovanja zdravstva, kot se je zgodil spomladi, si tudi ne moremo privoščiti, je opozorila Beovićeva. Število zaposlenih v zdravstvu ima Slovenija bolj proti spodnji evropski meji. »Treba bo razmišljati o prerazporeditvi zdravnikov, o tem, kam mobilizirati specializante … Izjemno veliko potrebujemo pogovarjanja, sodelovanja, razumevanja, za kaj gre v zdravniških vrstah, da bomo epidemijo peljali s čim manj žrtvami.«

Covid-19, gripa in respiratorni sincicijski virus

Od respiratornih bolezni je pomemben respiratorni sincicijski virus, zlasti za otroško populacijo, ki se praviloma začne pojavljati že oktobra tudi s sprejemi v bolnišnice. Druga je gripa, ki jo pričakujejo po novem letu, kot pa vemo iz preteklih let, se tudi zaradi gripe poveča potreba po sprejemih v bolnišnice.

Jelko Kacin je znova poudaril, da so tudi delovne organizacije dolžne zagotoviti varno delovno okolje. Kot primer je navedel ministrstvo za zunanje zadeve, kjer je zaposlen. Vsakemu zaposlenemu in obiskovalcu izmerijo telesno temperaturo, in če ta preseže 37,5 stopinje Celzija, ga napotijo domov. Pri njih merjenje temperature izvaja varnostna služba, za kar je usposobila za to pristojna služba.